Prejeli smo: Obeležitev evropskega dne spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Časnik 22.8.2016 12:46
 

pins-internetLeta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev.

Obeležitev tega dneva je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije. Letos bo slovesnost ob dnevu spomina na evropski ravni potekala v Bratislavi 22. in 23. avgusta. Slovaška, kot predsedujoča Evropski zvezi bo v tem sklopu organizirala ministrsko konferenco. Na povabilo namestnice premierja in ministrice za pravosodje Lucie Žitňanske se bo konference udeležila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver. V delovnem sklopu konference bo z referatom sodeloval Boštjan Kolarič, prav tako sodelavec SCNR. Ministri bodo razpravljali o vse večji politični radikalizaciji v Evropi. V zavedanju, da je prav radikalizacija v 20. stoletju pripeljala do vzpostavitve več totalitarnih režimov in v želji, da bi Evropa ohranila svoje temeljne vrednote, se bodo morale evropske države skupaj boriti proti temu pojavu. Ob tem bo predstavljena tudi pobuda ministrov za pravosodje Baltskih držav o ustanovitvi tribunala za prepoznavanje in obsodbo komunističnih zločinov. K pobudi je pristopilo že enajst držav iz srednje in vzhodne Evrope.

Študijski center za narodno spravo letošnjo svečanost organizira v Ljubljani, v soorganizaciji z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske in stolno župnijo sv. Nikolaja. V torek, 23. avgusta 2016 se bodo ob tem odvili kar trije dogodki.

Ob 16.30 se bomo zbrali v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovni 3 v Ljubljani, kjer bo odprtje razstave STOP, cenzura! ki govori o prepovedani literaturi in knjižnicah v času med leti 1945-1991. Avtorica razstave je Helena Janežič, vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije iz Narodne in univerzitetne knjižnice.

Razstava govori o času, ko je bila Slovenija del Socialistične federativne republike Jugoslavije in so bile v uradnem listu objavljene 4 prepovedi slovenskih knjig. Uradno cenzura v SFRJ ni obstajala, kljub temu pa je 31 slovenskih revij doživelo prepoved izida oz. so bile zaplenjene naknadno, 43 piscev in urednikov pa je bilo zaradi zapisanega kazensko preganjanih. Nekatere knjižnice so sporno gradivo vseeno zbirale, bolj kot ne naskrivaj. Narodna in univerzitetna knjižnica pa je imela zakonsko določeno nalogo zbiranja vse slovenike, tudi tiste, »katere razpečevanje je bilo iz katerih koli razlogov prepovedano«. Zato je že kmalu po letu 1945 v NUK začel nastajati tako imenovani D fond, ki je bil leta 1978 tudi uradno ustanovljen. Do leta 1991 so za gradivo D fonda veljali posebni pogoji dostopa, v zbirki pa se je v 45 letih nabralo okrog 700 knjig in več kot 140 naslovov serijskih publikacij. Na razstavi bo predstavljen tudi del prepovedanih knjig.

Ob 17.30 se bo srečanje nadaljevalo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (na Prešernovi 31 v Ljubljani). Pri spominski plošči, ki je bila postavljena v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, bomo položili cvetje in prisluhnili nagovoru namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane.

Ob 18.30 bo sledila maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.
Po maši bo kratka akademija, ki jo pripravlja vojaški vikariat Slovenske vojske in nagovor pisateljice, publicistke, prevajalke in aktivistke za človekove pravice Alenke Puhar.

Ob tem dnevu se želimo spomniti vseh slovenskih žrtev, skupin in posameznikov, ki so bili umorjeni, ki so trpeli ali bili zaznamovani s strani treh totalitarnih režimov na Slovenskem tj. fašizma, nacizma in komunizma. Pridružujemo se besedam, zapisanim na plošči pred ameriškim veleposlaništvom, s katerimi:

»Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom; Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom; Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni; Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo; Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete; Slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.«
(besedilo na spominski plošči slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov na veleposlaništvu ZDA)

Vljudno vabljeni da se udeležite omenjenih dogodkov!

Študijski center za narodno spravo
Vojaški vikariat Slovenske vojske
Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani

 
Značke:

1 komentar

  • Plošča na Prešernovi cesti, postavljane v času ambasadorja Josepha Mussomelija, je sicer sredi Slovenije, ampak postavljena na ameriško pobudo in na teritoriju, ki je mednarodnopravno ameriški, ne slovenski.

    Napis na plošči pove v kratkih petih vrsticah za moje pojme bolj ali manj vse, kar je civilizacijsko potrebno povedati. Odličen je.

    In žal izjemen. Slovenci kot nacija sami o sebi do zdaj nismo bili sposobni dati od sebe, še najmanj kot stvar konsenza naroda in nacije, niti ene podobne plošče, niti enega podobnega zapisa. Čeprav bi bil nujen kot voda sredi puščave za normalno ozračje, normalno kulturo in možnost prosperitete.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI