Etičnost v ekonomiji

Mitja Steinbacher 22.8.2016 6:34
 

ekonomija etikaEkonomija kot zbir znanja je vključena v vseh človekovih aktivnostih. Ludwig von Mises, eden največjih ekonomistov našega časa pravi, da je ekonomija pomemben gradnik človeške civilizacije in eden temeljev moralnih, intelektualnih in tehnoloških dosežkov zadnjih stoletij. Mises pravi, da ljudje ne zanikamo ekonomskih zakonitosti, kadar v svoje delovanje na smiseln način ne vključujemo najboljših zakonitosti iz bogatega fonda ekonomije ali kadar zavračamo ekonomska načela, temveč jih zgolj zaobidemo in ogrožamo obstoj človeške civilizacije.

Friedrich von Hayek izpostavi, da je dober ekonomist nekaj več kot le ekonomist. Tisti, ki so le ekonomisti, po Hayeku kmalu postanejo nevarni. Ekonomija se namreč nanaša na vse človekove aktivnosti. Ni naključje, da je Adam Smith, ekonomisti ga uvrščamo za začetnika ekonomije kot samostojne znanosti, pred Bogastvom narodov želel dobro poznati naravo človekovega delovanja in je napisal kar celotno teorijo o etiki The Theory of Moral Sentiments. Bogastvo narodov je prva resna analiza ekonomskih aktivnosti v gospodarstvu,

Etičnost je sestavni del aktovke znanja in modrosti Hayekovega »dobrega ekonomista«. Brez etike ekonomija izgubi svoj bistven element družboslovne znanosti. Ekonomija raziskuje ekonomske učinke in motive delovanja ljudi. Adam Smith je torej postavil briljanten okvir za razvoj ekonomske znanosti, ki pa so ga ekonomisti večidel spregledali in zaobšli. Kanadski ekonomist in Nobelov nagrajenec iz ekonomije Robert Mundell, sicer avtor teorije o optimalnem denarnem območju, je nekoč izjavil, da je ekonomija v vsej matematični eleganci in strogosti spregledala človeka. S tem je razpravo vrnil nazaj do Adama Smitha.

Študij ekonomije in poslovnih ved torej mora vključevati prvine etike. Ob Keynesovi teoriji kratkoročnega ravnovesja in ob klasični teoriji dolgoročnega ravnovesja, ki danes prevladujeta v programih ekonomije po svetu, je bodoče ekonomiste in učenjake treba učiti filozofijo in etiko. Etika je del človekove narave in bistveno vpliva na vsebino ekonomskih odločitev. Etika je sestavni del vsakogar izmed nas in vsak program ekonomije in poslovnih ved bi moral temeljiti na filozofskih načelih in etiki. Vključevanje etičnosti v študij ekonomije je še posebej pomembno, ker je ekonomija ključna pri oblikovanju politične ureditve družbe. Živimo namreč v času, v katerem ima politika osrednje mesto pri oblikovanju institucionalnega okvirja družbe in s tem velik vpliv na življenje vseh nas.

James Buchanan torej pravilno ugotavlja, da mora politični ekonomist poznati temeljna načela ekonomije, s pomočjo katerih nato išče odgovore na vprašanja družbene ureditve, ki zagotavlja miroljubno delovanje ljudi in spodbuja zaposlovanje v koristnih aktivnostih. Po njegovem mora politični ekonomist iskati odgovore tudi na filozofsko etična vprašanja o primerni vlogi države v družbi in o smiselnosti predlaganih ukrepov ekonomske politike. Pri tem mora, še pravi Buchanan, ocenjevati skladnost teh načel z idealom človekove svobode. Ljudje vprašanjem svobode in etičnosti pri našem delovanju ne moremo ubežati. Najsi gre za ekonomsko stroko ali katerokoli drugo.

Kakšno ekonomijo učijo na fakultetah in univerzah pri nas? Ali proizvajajo »le ekonomiste«, ali »dobre ekonomiste«, ki vidijo čez planke ekonomskih izrekov in enačb? Vprašanje je retorično. Odgovor poznamo vsi, ki smo vsaj bežno pogledali po izobraževalnih programih naših univerz in visokih šol. Posledice? Analizo podatkov bodo diplomanti ekonomije še znali dokaj zadovoljivo opraviti. Pri nekaterih se bo zataknilo že pri pridobivanju podatkov, ki jih bodo spreminjali, jemali od obstoječih študij, celo navajali lažne podatke, nekateri pa bodo tako brezobzirni, da si bodo podatke preprosto izmišljali. Zelo verjetno se bo pri večini zataknilo pri interpretaciji rezultatov, kar sledi kot logična posledica nepoznavanja pomanjkljivosti v znanju, nekritičnosti, iskanja linije najmanjšega napora, in pomanjkanja etičnosti. Pomanjkanje etičnosti v ekonomski stroki je splošno zaznavno. Ekonomijo se v javnem diskurzu obravnava kot vedo o upravljanju z denarjem, ekonomiste pa kot brezčutne in brezbrižne lovce na zaslužek, ki jim neetičnost in zavajanje nista ovira. Se del odgovora na vprašanje o razlogih za takšno stanje skriva v pomanjkanju etike v učnih načrtih študija ekonomije in poslovnih ved? Najbrž da.

Študente na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu vedno znova opozarjam na to, da je treba biti kritičen in pošten pri ocenjevanju lastnega dela, predvsem pa paziti na to, da se izogibamo zavajanju. Nihče ni vseved. S teorijo skušamo pojasnjevati stvarnost in izboljšati dojemanje razmerij, ki jih analiziramo. V ekonomiji so razmerja zelo zapletena, zato je treba biti posebej pazljiv pri obdelavi podatkov in pri interpretaciji dobljenih rezultatov. Treba je razumeti pomanjkljivosti uporabljene metodologije, jih odkrito poudariti, biti pri tem pošten in se truditi, da z dobljenimi sklepi ne povzročamo škode. Ne smemo dovoliti, da zavajanje in nepoštenje sprejmemo kot normo in sprejemljivo vedenje. Na tisti točki bomo podlegli izogibanju temeljnim ekonomskim zakonitostim in ogrozili obstoj človeške civilizacije. O tem je govoril von Mises. In imel je prav.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

 
Značke:

2 komentarja

  • Matematiko za svoje delo lahko uporabljata pošten gospodar ali zlobni mafijec.

    Lahko pa reče večina: bodimo sočutni do otrok. Matematika uničuje naše otroke, saj jim slabša ocene in jih zato potiska v revščino. Vprašanje je zakaj je danes večina ljudi tako lahek plen na trnek sentimentalnosti?

  • Bo vlada raje ustanovila ministrstvo za matematiko, ki bo skrbelo, da ljudem ne bo potrebno več računati v življenju. Bo Država namesto njih računala.

    Tako lahko ekonomijo svobodnega trga enačimo z matematiko, vse ostalo “ekonomijo” pa z državno politično izkrivljeno “matematiko” države, mafije.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI