Ženska – duhovniško srce?

Tadeja Kerže 19.8.2016 8:30
 
Foto: Flickr.

Foto: Flickr.

Pred kratkim je bilo iz najvišjih mest v Vatikanu sporočeno, da ostaja pot do posvečevanja žensk v službo diakona in duhovnika zaprta. Takoj so zakrožili trpki komentarji: papež, znova ujetnik svojega dvora, Petrov naslednik, zapreden v spone moške samozadostnosti, kurija vztraja v moški nadvladi nad ženskami.

Mnogi vijejo roke, češ, da v času, ko je v svetu prost dostop do vseh ključnih vodilnih mest, ostaja Cerkev slepa za potencial več kot polovice svojega občestva. Tako smo še vedno drugorazredni spol, se sliši mrmranje tudi v bolj zasebnih forumih. Vendar nič ne pomaga vzdihovanje, ko je toča že pobila. Ali pač? Pač pač, se ne dajo mnogi, ki pravijo, da smo zgubile bitko, vojne pa ne!

Pa me vprašate, kakšno vojno neki? In kakšno bitko vendar? Vojno za to, da se Cerkev vpreže v idejni voz borbenega feminizma, bitke na poti do tega cilja pa so se dogajale naravnost pred našimi očmi, pa če smo si bili to pripravljeni priznati ali ne. Njihovi rezultati? Večina obiskovalcev cerkva je ženskega spola, kateheti in pastoralni delavci prav tako, zaposleni v katoliških šolah se v zastopanosti glede na spol ne razlikujejo od tistih v državnih ustanovah, torej v prid ženske prevlade. Tovrstne kazalce se po navadi pospremi z zadovoljstvom, češ, ženske smo bolj duhovne, bolj zveste, manj površne kot so ubogi moški.

To slabo prikrito zaničevanje moškega sveta pa je dobilo krila, ko smo zavzemale njihovo zadnjo trdnjavo v Cerkvi – to je prezbiterij. Seveda so bili tudi drugi, globlji vzroki, zakaj so morale iz naših cerkva obhajilne mize, zakaj se je moralo postavljati oltarje v obliki mize, od kod potreba po laičnih delivcih Svetega obhajila in bralcih berila, prošenj, raznih uvodov in prinašanja darov na oltar. Če človek morda sluti, da je tu na delu prikrita ženska ambicija, se je to povsem jasno pokazalo v uvajanju ženskih ministrantov.

Zame je bil odločilen trenutek, ko sem v eni slovenskih župnij videla tri skoraj odrasle ministrantke, oblečene v albe in mašne plašče v roza barvi. To je bil trenutek, ko sem v vseh teh spremembah prepoznala rdečo nit, to je uvajanje prvin ženskega duhovništva, še preden ga je uvedel Sveti sedež. In to hkrati tudi pojasni ogorčenje nad papežem, ki ni želel z doktrino slediti »zahtevam življenja«.

A kot rečeno, to ljudi na terenu ne bo ustavilo, da bi nadaljevali z reformo, ki pa to niti ni. Vse naštete inovacije so namreč izjeme, ki jih je sveti oče dopustil, medtem ko jih je teren v reformni ihti pograbil in postavil za pravilo. Naj pojasnim s primerom. Cerkev je skozi stoletja vzgajala k pobožnemu prejemanju Sv. Rešnjega telesa kleče in na usta. In so prišle zahteve, da bi bilo lepo, da bi se Cerkev zavedala, da obstajajo situacije, kot je bolezen ali starost, ko človek ne more poklekniti in torej naj dopusti izjemo, da se lahko človek obhaja tudi stoje. A kaj, ko te dobrohotne izjeme mnogi škofje niso vzeli tako, kot je bila mišljena, pač pa so jo razvili do takšne skrajnosti, da ti duhovnik marsikje ne da obhajila, če poklekneš. Večkrat videno na lastne oči.

Podobno se je dogajalo z uvajanjem ministrantk, ki jih je sveti oče dopustil kot možnost, da so v pomoč duhovniku, če res ni nobene moške osebe na razpolago. A kaj, ko za mnoge ni bilo dovolj. Tako zdaj prihaja do absurdnih položajev, da tudi v župnijah, ki imajo čedno ekipo ministrantov, duhovniki želijo v korak s časom in uvedejo ministrantke. Rezultat je znan. In napovedan vnaprej. Fantje se umaknejo, ker so v letih, ko so dekleta razvojno še vedno pred njimi, neradi v njihovi družbi.

Saj lahko razumemo ta njihov tihi upor v luči dejstva, da je obdobje od vstopa v šolo pa do konca srednje šole namenjeno temu, da obdani s fantovsko družbo okrepijo svojo spolno identiteto, preden vstopijo v soočenje z nasprotnim spolom. V nasprotju s to naravno razvojno potrebo pa jih tako v šoli kot v Cerkvi silimo v mešane skupine, kjer praviloma zaostajajo za dekleti ali so celo tarča njihovega posmeha, kar ne vpliva dobro ne na njihovo samozavest, še manj pa na njihovo pripravljenost aktivnega vstopa v svet.

Moški v mama hotelu, fantje, ki so radi oblečeni kot njihove sodelavke, ki v svoji zmedenosti mislijo, da so geji. Ali pa na drugi strani fantki v moških telesih, ki letajo od cveta na cvet, za seboj pa puščajo potoke ženskih solza in otroške krvi. Zapuščene družine zaradi moške krize srednji let, ali pa družine, ki životarijo zaradi očetov in mož, odvisnih od pornografije, iger na srečo in drog, torej stvari, ki so se zgolj priključile alkoholu.

No, pa že slišim ugovore, da smo imeli alkoholno odvisnost pri možeh, še preden smo duhovnike prepričali, da se morajo smehljati od oltarja in ministrante silili, da se oblačijo v ministrantke. Drži, kajti možje so bili od časov razsvetljenstva vedno bolj odrivani iz mesta, ki jim ga je Bog namenil.
-Glava družine. Namesto tega so mu jo rajši odrezali skozi odhode v vojno ali v čezmerni odsotnosti iz družine zaradi dela, po možnosti kje v tujini.
-Varuh družine. Tega varuha so uspavali z argumenti, da moramo biti vedno povezovalni in odprti za tuje. Kaj če ti osvajajo ali celo nadlegujejo ženo; kaj zato, da tvoje otroke zapeljujejo – trpno vztrajaj, da bo ljubi mir pri hiši.
-Voditelj, ki svoje vodi skozi čeri življenja. Ne bodite smešni, v času diktature relativizma resnice sploh ni, vodi pa naj se kar vsak sam, kot se mu pač zdi. Če že kdo vodi, pa naj bodo to otroci, ki se bolj spoznajo na naš čas in njegove muhe.

In če se iz tega razširjenega zajema vrnem v cerkveno stvarnost. Kaj bo vedno bolj odkrito agresivna feminizacija prinesla v naše župnije? Vsekakor bo vedno manj ministrantov. Skrb za duhovne poklice? No ja, ni hudega, bodo pa laiki prevzeli župnije, se nekje slišala govoriti modrega prelata. Kaj maša, kaj spoved? Saj bomo imeli besedno bogoslužje in prijetna druženja, kajne?

Drugi najdejo tolažbo v tem, da pa bodo ministrantke morda odkrile svoj duhovni poklic, ki bo, kako prikladno, enkrat prerasel v duhovniškega, ko bodo časi bolj zreli…

A kaj, ko vemo, da je naš Gospod postavil pač moške apostole, čeprav je bilo v njegovem času veliko kultov, ki so imeli duhovnice. Naključje? Pozaba ženske in njenega dostojanstva? Nikakor. Jezus je velikokrat govoril z ženskami in to ko so bile ravno sredi svojih vsakdanjih opravkov. Iz tega bi lahko sklepali, da je ženska v svojem bistvu laik. S smislom za konkretnost in finim očesom za detajl. Z gnanostjo k drugim, ki potrebujejo njeno pomoč. Povedano lahko oriše ena podoba – mati Terezija.

Še več, ženski vzor je Marija, ki ni Velika duhovnica, temveč Tolažnica, Pomoč, Steber, Skrinja, Vrata itd. Cerkev z naukom, zakramenti in strukturami je zgradil Jezus, veliki Duhovnik s pomočjo apostolov in njihovega nasledstva. Oboji smo obdarovani z enakim dostojanstvom Božjih otrok.

A nismo isti. Smo moški in ženske. Z darovi, ki so dopolnjujoči se. Ko se v svoji različnosti srečajo, so rodovitni. In če to sprejmemo, bodo polne življenja tudi naše družine, naše župnije, naš narod, naša Cerkev.

 
Značke:

36 komentarjev

  • Zdravko

    Odličen članek!

  • Ne podpiram feminizma, sploh kasnejše faze. Ne podpiram pa tudi antifeministične (šovinistične) ideologije.

    Težko mi je brati, kako nekateri hočejo na vsak način duhovnost in vero skrčiti v edino pravo Ideologijo. In Cerkev skrčiti v edino pravo Partijo.

  • Včeraj sem na tv slo1 gledal dokumentarec o papežu. Fejst mi je všeč. Razen ko govori o ekonomiji in tudi enciklika je katastrofa. Nek duhovnik mi je rekel, da jo je v resnici napisal njegov prijatelj argentinski škof, ki je socialist. Bergoglio je bolj “desni” socialist= PERONIST . takih je polno na SLO “desnici”. Čudim se, da po 5 letih nihče ni sposoben realno orisati Bajuka in Janše na desnici.

  • Jaz mislim, da so ženske imele v Jezusovem življenju zelo veliko vlogo, mnogo bolj kot trdi Jezusovi učenci. Darove deli sv. Duh, zato je precej zagamano in ideološko trdo predpisovati kaj je vloga moških in kaj je vloga žensk. V

    • Zdravko

      A potem ti tudi cerkvene učitelje odpraviš tako z levo roko?

      • Koga sem odpravil z levo roko?

        • Zdravko

          Vse, ki stojijo za Cerkvenim naukom, z Jezusovimi učenci vred.

          • Niso bili svetniki in cerkveni očetje vedno in v vsem idealni in niso vedno samo pametno govorili. Dejstvo je, da se je v Avguštinovih časih začel v Cerkvi in družbi dokaj velik šovinizem. Družba in Cerkev je kot nihalo. Gremo iz ene skrajnosti v drugo. Sedaj prihaja do ženskega šovinizma (zaničevanja moških). Čas pred reformacijo je bil velika zloraba moči, oblasti, denarja, gospodarjenja s strani velike večine klerikov. Prav tako je uradna Cerkev in večina vernikov obe tisočletji preganjala jude.

            Mislim, da je nujno iskreno priznati svoje napake (začetek bogoslužja) in naše napake. Kaj napake, zavestno zlo. Tudi v Sloveniji je danes ogromno zla, ogromno gospodovalnosti in oblastiželjnosti.

  • Zadnjič smo brali Cestnikovo Magdaleno.

    Tudi jaz ne obtužujem ženske, ki je celo življenje priklenjena na domač štedilnik (Kuche Kinder Kirche), a take si nikoli nisem iskal za svojo ženo.

  • Tako kot je prva Cerkev odpirala osebno svobodo in postavila svobodni trg, je zadnjih 500 let bila zelo dominantna, utesnjujoča, ideološka, in uničevalka svobode, dialoga in skupnosti. Zato se je kapitalizem zadnjih 500 let bolje razvijal na protestantskih tleh.

  • Zgleda, da je bila vloga Cerkve zadnjih 500 let res podlaga za socialistične totalitarizme. Ta papež večino teh diktatorskih in totalitarnih (mafijskih) vzorcev in obnašanjem učinkovito razgrajuje.

  • Poglejmo ne samo v članku imenovano mati Terezijo. Poglejmo še nekaj posebej velikih svetnic iz davnih stoletij Katoliške cerkve. Npr.: sv. Hieldegardo iz Bingna, sv. Klaro Asiško, sv. Katarino Siensko, sv. Brigito Švedsko, sv. Ivano Orleansko.

    Čeprav imajo nekatere stvari, ki jih navaja avtorica Keržetova, veliko rezona in jih bi veljalo dobro premisliti, analizirati, ovrednotiti ( tudi strokovno so nekatere dileme, ki jih načenja, zahtevne in najbrž ne enoznačne; recimo ali so za razvoj boljši razredi in šole, ločeni po spolih, ali mešani), jaz vendarle mislim, da se je varneje v tem odnosu feminizem- antifeminizem varovati preveč skrajnih pozicij.

    Biološki spol, tudi pri človeku, vsekakor naravno obstaja ( in ni stvar proste izbire), skrajneži, ki ga zanikajo, so smešni. Z njim obstaja tudi psihološka in duhovna različnost in dopolnjevanje med spoloma. Ni pa nujno, da je vsak zgodovinski kulturni obrazec odnosov med spoloma vreden večnega ohranjanja. To, da je moški tisti, ki nujno vodi in komandira in ženska tista, ki sledi in uboga, je vendarle najbrž nekoliko preozek in v zgodovini preveč poudarjen okvir.

    Prav velike svetnice iz preteklosti Cerkve sem naštel kot dokaz, da so te vzornice krščanstva že davno skakale iz nekih preozko določenih okvirjev kulturnih obrazcev odnosov med spoloma in je to celo del razlogov, da jih danes častimo na oltarju.

    • Zdravko

      Najprej, take stvari se strokovno ne obravnava. To bi bilo čisto šarlatanstvo.
      Drugo pa, ravno od teh, ki jih navajaš, nobena ni skočila iz “okvirja”, kot ga navaja avtorica; da bi recimo stopila za oltar!

      • Kako se ne obravnava? Če obstajajo šole ločene po spolih ( predvsem Anglija) in druge dežele, kjer bi ločenost po spolih doživljal kot čisto čudaštvo ( recimo Slovenija), razen pri športni vzgoji, bi bilo dobro približno vedeti, kaj je dejansko bolje za otrokov razvoj. Ali ne? In kdo se bo s tem ukvarjal, če ne psihologi, pedagogi, pediatri ipd.? Saj ne trdim, da bi zanesljivo prišli do jasnega in enoglasnega zaključka.

        • Zdravko

          To je tako kot vparašnje vzgoje. Strokovne debate o tem vprašanju sploh niso možne in ne peljejo nikamor. Imaš pa zilijon šarlatanov.
          Vzgojno (razvojno) gledano so gotovo boljše ločene šole. Toda vzgoja že dolgo ni več kriterij. In temu je ravno kriva “stroka”.

          • Še dobro da ti vse veš in nimaš nobenih dilem. Kako pomirjujoče, da vsaj nekdo vse ve.

          • Zdravko

            Ne vse. Kaj malega pa tudi razumem.

          • Kadar te več ljudi, ki so ti naklonjeni, enako kritizira tvoje obnašanje, se je vredno zahvaliti in popravek upoštevati.

            Kdor staršev ni ubogal (je bil prepameten), ga pač življenje ekstra tepe.

      • Tu sicer sploh ne gre za vprašanje duhovništva. Diakon je po grško strežnik. Ne recimo mašnik. V zgodnjem krščanstvu so bili diakoni obeh spolov, torej tudi ženske. Torej diakonise oz. diakonese.

        Moram priznati, da ne razumem, v čem je tak velik problem. Da ne gre skozi, da bi lahko bile spet to, kar so v prvih stoletjih znotraj Cerkve ženske že bile.

        • Zdravko

          Diakon tudi podeljujejo zakramente. In v tem je zadržek. Če je bilo tako v prvi Cerkvi, ne bi vedel, priznam, ampak kolikor razumem je v tem zadržek.

      • Ojoj. Ravno to je šarlatanstvo, da se odmisli stroko in se fanatično zapiči v nek podzavestni, intuitivni ideal, ki se ga čudaško poveličuje.

        Je pa stroka v večini danes ujetnica ideologija in skorumpirana s strani monopolističnih igralcev.

    • If, razumno si tole spisal. O določenih temah, ki se ne tičejo gospodarjenja, te razumna vera rešuje.

      Glede komentiranja: kako ti uspe napisati tako dolg komentar? Ko jaz napišem 7 vrstic, mi izgine gumb “POŠLJI KOMENTAR”.

      • tolmun1 tolmun1

        Pavel,malo se zamisli,morda ti bo kapnilo,dobro bi bilo,da včasih ob tvojih
        komentarjih,sploh ne bi bilo “gumba”pošlji!Ponavljaš se kot letni časi Pavel,
        morda si tudi nekoliko preveč samozadosten!

  • Feministka

    Če povzamemo dolg članek, za vse slabo na tem svetu so krive ženske, že od nekdaj, moški so zgolj opazovalci dogajanja, uboge žrtve krivičnih razmer, kljub temu, da še danes zasedajo večino pozicij moči. In takšna resnica pride izpod ženskega peresa, bilo bi smešno če ne bi bilo tako izjemno žalostno.

    • Tudi meni se to zdi zelo, zelo čudno (da ostanem blag pri izražanju svoje jeze).

    • Misko Kajzar

      Feministka zelo slabo si povzela članek. Jaz nisem nikjer eksplicitno našel, da bi bila krivda za vse težave na svetu naprtene ženskam. Tudi povzeti ne morem članek v tak zaključek.
      Avtorica opisuje dogajanje, vsakemu bralcu pa je prepuščeno, da sam poišče krivce. In vsak bi moral začeti pri sebi.
      Kako meni ustreza to stanje? Ali mi feminizem omogoča opustitev svojih dolžnosti, kot moškemu ali kot ženski?
      Ali mi feminizem omogoča beg pred mojo moškostjo (ženskostjo)?
      Zagovorniki feminizma niso samo ženske, so tudi moški, ki jim taka družba ustreza.

  • Feministka

    A kaj, ko vemo, da je naš Gospod postavil pač moške apostole, čeprav je bilo v njegovem času veliko kultov, ki so imeli duhovnice…..Še več, ženski vzor je Marija, ki ni Velika duhovnica, temveč Tolažnica, Pomoč, Steber, Skrinja, Vrata itd.

    ————————————————————

    Ne bo držalo. Naš Gospod je cenil ženske, še posebej Marijo Magdaleno, ki je bila apostolka vseh apostolov, velika duhovnica, ki je najbolje razumela njegovo sporočilo in ga naprej razlagala ostalim učencem. To, da se je kasneje cerkev fokusirala na mater Marijo, njej pa prisodila zgolj vlogo grešnice je že druga zgodba. Vsekakor pa ni bil Gospod tisti, ki je ženskam namenil drugorazredni status v družbi in cerkvi ampak moški, ob podpori žensk kot je gospa cenjena avtorica.

    • Zdravko

      apostolka vseh apostolov, velika duhovnica,
      ========
      Tega pa res vsaj ne vemo. Če že ni Jezus sam, Veliki duhovnik.

    • Gospa Feministka,
      zapisali ste: “… naš Gospod …” In imate popolnoma prav! Toda naš gospod, to je Jezus Kristus, pa je postavil Marijo, svojo mater za … no pa berimo:

      Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. (Jn 19, 25-27)

  • Tale članek mi je po svoje podoben izvajanjem Romana Vodeba. Veliko ljudi bo brez pomisleka in brez razuma strastno pristopilo na to čudaško izvajanje. Jaz bom kvečjemu iz tega sestavka pobral kakšno dobro idejo ali informacijo.

  • Tako kot sem še vedno v velikih dvomih glede planiranih muslimanskih migracijah in na drugi strani ljubezni do bližnjega +gostoljubnost do tujcev in pomoč nesrečnikom… tako sem tudi tu zelo pazljiv. Vodeb pravi, da “imajo ženske slabše razvit (oz. nerazvit) nadjaz(ponotranjeni zakoni, čut za razsojanje, moralnost), kar bi lahko potrdil za vse ženske na raznih vodstvenih funkcijah, ki jih poznam.

  • Da pri razsojanju podlegajo čustvom in ne kar” je prav”. Da podlegajo navezanosti na svoje, ne pa, da odločijo kar je prav in dobro za otroka ali družino ali zakon ali podjetje. Tako kot komunistična sodišča ali strankarski navijači, kloni.

    A tudi v Sloveniji ne poznam moških, ki bi ga imeli.

  • svitase

    Ženske boo slej ko prej duhovnice. V bistvu so že, ker na njih stoji vzgoja družine oziroma otrok.

  • Misko Kajzar

    Zelo dobro in pogumno razmišljanje.

    Pri diakonisinjah pa moramo ločevati med osebo, ki opravlja
    cerkveno službo (Rim 16,1), in osebo, ki je hierarhično in zakramentalno vključena v Cerkev.

    Pri krstu vsak dobi tri službe, duhovniško, preroško in kraljevsko. Tako, da ima res vsaka krščena ženska (tako kot vsak krščen moški) tudi duhovniško službo.
    Svitase ali si na to mislil, ko napoveduješ duhovnice?

    Na podlagi česa pa sklepaš, da bodo ženske dobile zakrament mašniškega posvečenja?

  • s feminizmom je tako kot s hudim duhom: najbolj uspešno deluje, ko uspe prepričati svoje žrtve, da ga sploh ni….

  • Vincencij

    »Molite, da ne pridete v skušnjavo.«
    41 On sam se je odtrgal od njih nekako za lučaj kamna in padel na kolena
    42 ter molil: »Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgôdi.«
    43 Prikazal pa se mu je angel iz nebes in ga krepčal.
    44 In ko so ga obšle smrtne težave, je še bolj goreče molil; in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo. (Pasijon) Lk

    ………………….

    Na priprošnjo
    blaženega Antona Martina Slomška si želim,
    da tudi v naši cerkvi pri Sv. Duhu v Celju pridobimo
    upodobljenega angela (v obliki slike ali kipa).
    Amen.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI