V. Čokl, Večer: Krašovec

Časnik 18.8.2016 9:31
 

Mirko Krašovec, pred pol desetletja padli ekonom mariborske nadškofije, stoji torej pred vrati zapora. Tri leta, to je pravkar za pravnomočno naredilo višje sodišče. V ponovljenem sojenju. Prva obsodba, na dve leti, je padla zaradi bistvenih kršitev postopka. Druga je strožja, pred Krašovcem pa slej ko prej vabilo za rešetke.

Dolgoletni “zlati deček” financ mariborske Cerkve je obsojen, zato ker Vegrad ni zaključil obnove gradu Betnava iz EU-denarja. In tu nastopi cinizem. Med dolgo za svetli zgled tudi civilnemu gospodarjenju v tranzicijski Sloveniji postavljanim cerkvenim “finančnim magom”, ki je desetletja, od starta slovenske pri(h)vatizacije, uspešno menedžeriral gospodarjenje mariborske Cerkve, in Betnavo se utrjuje enačaj. Tisto Betnavo, za katero država v desetletjih po nacionalizaciji ni dala nič, popolnoma nič. Ko jo je v denacionalizaciji le vrnila, pa je to bila napol podrta nepremičnina. Nakar je postala ime za marsikaj, tudi za kulturni center, zatočišče za neuspešne mestne kulturne “menedžerke”, ki jim je prav prišla služba. Kar bi smelo ostati pod Krašovčevo betnavsko črto, je največ objektivna odgovornost za nedokončani projekt, ki naj bi ga na očeh imeli drugi. Tisti drugi – in to je novi cinizem -, ki so se v glavnem ugodno pogodili. Priznali so krivdo in se dogovorili za kazen. Edini, ki krivde ni priznal, Krašovec, bo šel v zapor. Kaj pripovedujem? To, da je primer Betnava – ki, mimogrede, lepo dela za obsojenega: utrjuje ga v napol samooklicani poziciji žrtve – prilika za inventuro priznanja krivde in dogovora o kazni.

Več lahko preberete na vecer.com.

 
Značke:

7 komentarjev

  • Duhovnik je obsojen kriminalec. Kaj bo vrh Cerkve o tem rekel? Bo znal kaj jasnega povedati, ali bo polno sladkega leporečja in birokratskega izmikanja?

  • Kot razumem sodbo, naj bi druge nagovarjal k prikazovanju lažno opravljenih del na dvorcu Betnava ( ki so očitno zamujala), da ne bi bilo treba vračati težko pridobljenih sredstev iz fondov EU nazaj v Bruselj. Okoli 1,5 milijona, če se ne motim. Torej: zamujanje z obnovo naj bi bilo razlog, ne volja po prisvajanju denarja.

    Če je to res, se strinjam se s poanto Čokove. Marsikaj je šlo hudo narobe z gospodarskim udejstvovanjem mariborske nadškofije, ampak pri tejle obsodbi so tedaj v Kraševcu našli žrtveno jagne, ko je on samo na nesoliden način reševal nek pomemben že pridobljen vir za zahtevno obnovo dvorca. To pač ni bil nek vrhunec gospodarskega kriminala, kakršnega v zadnjih desetletjih doživljamo po Sloveniji.

    • Zdravko

      In če se prav spomnim, so na koncu denar vrnili. Torej sploh ni temelja za kazenski pregon.

    • Res je. To ni bil vrhunec. A meni se zdi prav, da vrh Cerkve jasno in glasno kaj pove o gospodarjenju (Cerkve) : obsodi socializem, takšne, državne banke itd. in podpre svobodni trg in vladavino prava.

      • Tajkune (ne takšne). Ljudje rabijo čisto besedo takih, ki niso od tujega denarja odvisni paraziti.

  • Vse lepo in prav,vednar prav nič se ne bo zgodilo, če ne bo prišlo do radikalnega premika na politični sceni v Sloveniji.
    Kaj bi bilo potrebno storiti je bolj ali manj znano, vednar trenutne politične razmere v Sloveniji ne omogočajo nikakršnih sprememb.
    Menim, da je najprej potrebno poskrbeti, da bodo Slovenci mnogo bolj občutljivi za politično delovanje in aktivno ocenjevali politiko in politike. Pred vsem na volitvah. Na volitvah je potrebno znatno izboljšati volivno udeležbo, hkrati pa osvestiti volivce, da bodo vilili opcijo, ki nudi spremembe.
    To niti ni težko, le potrebno je opazovati, kaj je v Sloveniji narobe, čemu volivci niso naklonjeni in nezadovoljstvo je potrebno podpreti.
    Pa naj navedem nekaj primerov:
    Prav gotovo imajo dalavci migranti velike težave, zato se upirajo in zahtevajo ugodno rešitev. Po mojem prepričanju so upravičeni, da jim država ugodi. Če tako počez ugotavljam, da je prizadetih delavcev okrog 30.000. Ti imajo svoje družine in znance, kar pomeni, da lahko mimogede združijo okrog 120.000 volivcev, je naloga odgovorene politike, da jih politično pritegne in jih z določeno motivacijo napoti na volišča. Pa je politika to naredila?
    Drugi primer so policisti in vojaki. Oboji so zantno podplačani in imajo zelo neugodne delovane razere. Podtalno vre nezadovolsjtvo. Policisti so celo štrajkali. Pa jih je kdo podprl. Petroviča so vrgliiz službe, nameto,da bi psotal mučnik!Podobno kot pri delavskih migrantih je možno aktivirati vsaj 100.000 nezadovoljnih volivcev.Odločno je potreno zastaviti politični program in aktivirati potencialne volivce.
    Odbor, ki ga vodi gospod Primc ima določene uspehe, vednar je potrebno odločneje podpreti nazadovolsjtvo, ki ga odbor izraža v zvezi s sodstvom, ki je bolj krivosodjr, kot pa delilce pravice in pravičnosti.To ni le stvar odbora, to mora biti stvar vse Slovencev, ki želijo in terjajo spremebe.
    RKC je v Sloveniji nenehno tarča posmehovanja in zaničevanja. Takole čez palec lahko rečemo, da se nedeljskih maš udeležuje okrog 300.000 vrenikov. Tem je potrebno dati jasne napotke iz prižnice in ne za oglom, da morajo voliti svojo stranko, krščansko demokratsko stranko,ali NSi. Pa je naslednih 300.000 glasov za sremembe.Tukaj so še obrtniki,pa kmetje pa študentje, ki jih izkorišča majhen krog povzeptnikov pa jih predstavlja tako, da pridobijo zase zelo velike koristi, med tem, ko večina od tega nima nič.
    Razbiti pa je potrebno pred vsem tezo o enotnosti politike o nekonfliktnosti. Politika je vendar instrument boja in konfliktnosti za razliko od vojih spopadov,se pač bitke bijejo verbalno. Ne teč kri, ne zapirajo se ljudje, ostre besede pa razčiščujejo konflikte, ki ne smejo biti pometeni pod preprogo.
    Mar nas nenehno vzpodbujanje bratstva in enstnosti ni izučilo? Kljub ukazanosti, je prav to geslo preraslo v krvave spopade, ki so terjali mnogo žrtev in rodili Vukovar in Srebrenico, pa miljinoski eksodus Kosovskih Albancev.
    Mar ni bolje, da se na odprti tribuni do neskončnosti prepritramo o udbaških zločinih, povojnih pomorih, ali tajkunizaciji Slovenije in skušamo priti do čiste resnice, kot pa da vse skupaj pometemo pod preprogo in mržnjo gojimo naprej, ter živimo drug mimo drugega.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI