M. Salberger, Demokracija: Paradoks slovenskega političnega spektra

Časnik 18.8.2016 0:01
 

Politični spekter je koncept, ki prikazuje vsebinske razlike med posameznimi političnimi usmeritvami. Predvsem pripadniki ekstremnih političnih usmeritev, že od nekdaj poskušajo ta koncept povsem poenostaviti na samo dve poziciji: levo in desno, brez kakršnegakoli prostora za kompromise. Seveda je v sodobni politični praksi realna podoba političnega spektra bistveno bolj kompleksna, čeprav se še vedno najpogosteje razprostira znotraj tega prostora.

Izvorno ta razporeditev sega v obdobje po francoski revoluciji, ko so desno stran parlamenta zasedli predstavniki plemstva, torej zagovorniki tradicionalnih vrednot, medtem ko so bili na levi strani meščanski liberalci. Desno krilo se je torej vsebinsko navezovalo na ohranitev statusa quo obstoječih elit in ohranjanje tradicionalnega, levo pa na zahtevo po napredku in enakosti.

Problem razumevanja

Nesporno dejstvo je, da je politični spekter oblikovan na podlagi vsebinskih razlik med političnimi strankami v razviti parlamentarni demokraciji, ki je našla svoj prostor predvsem v državah zahodnega sveta z kapitalistično družbeno ureditvijo. Zato vsa nerazumevanja tega spektra izhajajo iz sveta z drugačno kulturno in predvsem ekonomsko tradicijo. Države tega dela sveta imajo največkrat le neposrečen posnetek izvorne demokratične ureditve, zato tudi pravega političnega spektra tam ni mogoče prepoznati.

Že primer vladajočih komunistov v totalitarnih državah (Kitajska, Rusija…) postavi legitimnost, da jih sploh uvrstimo v demokratični politični spekter, pod velik vprašaj. Vsebinsko gledano so te stranke konzervativne, saj z vsemi močmi branijo privilegije svojih elit, obenem pa represivno zatirajo drugače misleče, s čemer je onemogočen kakršen koli napredek. Torej bi v bistvu s svojim delovanjem spadale na desno stran demokratičnega parlamenta. Sami sebe pa, predvsem na podlagi lažnjivega zavzemanja za socialno državo in napredek, vsiljivo postavljajo na levo.

Že Hans Eysenck je v svojih raziskavah uvidel kar nekaj eksistencialnih podobnosti med nacionalisti ali nacisti na eni strani in pa komunisti na drugi, predvsem na podlagi samovoljnega mišljenja, ki je, dokazljivo lastna obema omenjenima ideologijama. Osrednja teza Eysenckove teorije je trditev, da so demokratične in prijazne do človekove svobode le odprto misleče ideologije, medtem ko so samovoljno misleče ideologije agresivne in avtoritarne.

Še bolj nazoren je bil Milton Rokeach. Najprej potrdi Eysenckovo teorijo podobnosti med komunisti in nacisti , saj te skupine nimajo iste vrednosti svobode kot običajni socialni demokrati in kapitalisti. V svoji teoriji modela dveh vrednosti (odnosa do svobode in enakosti) nazorno pokaže nekompatibilnost avtoritarnih ideologij z demokracijo:

Socialna demokracija – Svoboda uvrščena na 1 mesto, enakost na 2. mesto
Kapitalizem – Svoboda uvrščena na 1 mesto, enakost na 16.
Nacizem – Svoboda uvrščena na 16 mesto, enakost na 17.
Komunizem – Svoboda uvrščena na 17 mesto, enakost na 1.

Paradoks slovenskega političnega spektra

Ko se je Slovenija izvijala iz primeža jugoslovanskega totalitarnega komunizma, so začele nastajati nove demokratične stranke, ki so želele zasesti celoten levo-desni politični spekter v nastajajoči parlamentarni demokraciji. Social Demokratska Stranka Slovenije (SDSS) je s svojim, iz sindikalnega gibanja nastalim političnim programom, upravičeno sodila na levo stran parlamenta. Ravno tako je bolj na levo zavijala Demokratska stranka Slovenije, delno pa tudi ekološko Zeleni Slovenije, medtem ko so SKD, SLS in Obrtniško-podjetniška stranka, opirajoč se predvsem na tradicijo, vsebinsko pokrivale desni pol.

Zgoraj omenjene demokratične stranke so, združene v koalicijo DEMOS, sicer zmagale na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, a so na njih sodelovale tudi politične stranke, ki so ideološko temeljile na totalitarni ideologiji prejšnjega komunističnega sistema, ki jo je zastopala Zveza komunistov Slovenije (ZKS), kot takrat edina možna politična opcija. Slednje so se, s proklamiranjem nekakšne navidezne demokratične prenove, že takrat, popolnoma neupravičeno vsiljevale na levo stran parlamentarne demokracije.

Več lahko preberete na demokracija.si.

 
Značke:

23 komentarjev

  • Ko krščanski socialisti, socialdemokrati, “desni” sindikalisti EDINI problem vidijo v komunistih, (tistih drugih), namesto v komunističnem sistemu, komunističnih institucijah in komunističnem gospodarstvu.

    Namesto, da bi ponudili rešitve in razgradnjo tega, raje uporabljajo hudičevo metode za dostikrat navidezen in zaigran boj s Hudičem.

  • V komunizmu ni bilo enakosti.
    V nacizmu pa ne take različnosti v neenakosti. Oba sta mafijska socializma, podobna fevdalnemu sistemu: šefi mafije (fevdalci) + birokrati dvorjani + reveži delavci, ker ne spadajo v družbeno nadstavbo.

    • Kot je v nekaj svojih predavanjih z YouTube-a govorila VV Godina se gre za slovenski tip fevdalizma. Njegova pomembna značilnost je bila dokaj velika samostojnost pred nadrejenimi.

      Fevdalci so bili veleposestniki. Pa nikar ne pozabit biričev (policaji, raznovrstni inšpektorji) ter hlapcev, sabejakov (to so bili klasični reveži) in kmetov (sedaj bi to bili mali kmetje). In najbrž sem tudi sam še kaj izpustil. Ljubljansko meščanstvo je seveda spadalo na stran fevdalcev.

  • Ja to je žal kar blizu resnice, čeprav sam še vedno ne enačim sedanjega SDS-a z aktualnim levim polom. Konservativizem je, vsaj teoretično, lahko marsikaj. Ko so bili na oblasti se je dejansko zgodilo veliko gospodarske škode ampak prej zaradi njihove naivnosti kot zavestnega dela. Vprašanje je ali so se od tedaj sploh kaj naučili.

    • Ni to naivnost. To je globoka vera v socializem. Prav v tem se jaz razlikujem z večino Slovencev in “desničarjev”.

      Ogromno znancev, prijateljev in kolegov, ki so pripadniki Demosovega kroga in zadnja leta večino SDS kroga sem zadnjih 15 let komuniciral. Večino od njih je bilo proti privatizaciji podjetij, proti privatizaciji zdravstva, šolstva in perzijskega sistema. .

    • (ker mi Časnik ne dovoli objavljanja) Večini se nič ne sanja, nimajo znanja, so pa strašno ogroženi. Tudi z avtorjem tega teksta sem nekoč na hitro govoril o tem in vem kako je skočil od groze (da se ne smemo iti Čila in Margareth Thacher, ko sem omenil totalno privatizacijo Slovenije. Takrat sem mislil, da je tipičen FDV rdečkar. Šele zadnja leta vidim na družbenih omrežjih, da je fanatičen SDSovec

      • Zdravko

        Ne vem zakaj provociraš s totalno privatizacijo, za katero veš, da ni možna. Da je ni nikjer na svetu, mimogrede. In ne nazadnje, za privatizacijo rabiš kupce. Teh za totalno privatizacijo ne bo. Ni totalne privatizacije!

        • Ne provociram. Mislim, da je možna.

          Govorim o tem, kar večina Slovencev niti razmišljati ni sposobna.
          Zakaj Bajuk ni prodal obeh bank? Zakaj jih Janša ni? Zakaj ni Podobnik Telekoma? Ampak so raje strašili pred privatizacijo.

          • Zdravko

            Upam, da boš namignil kako.
            Kdo bo kupil Univerzo? Prodam za 1 evro!

          • Lahko jo kdorkoli, kak zaposleni. Je res že tako daleč padla, da ni vredna niti 1e? Si siguren, da mu ne bo vlada postavila morje pogojev za naslednjih 10 let?

          • Zdravko

            Ja, seveda. Zdaj jo bo pa neki bosonogi asistent kupil?! Daj se malo zresni.
            Noben normalen človek ne kupuje česa takega. Univerza je povsod strošek. Vanje ustanovitelji vplačujejo denar iz višjih ciljev.
            Tudi z bolnicami je enako. Noben kapitalist (razen Janše) ne gradi bolnišnic, ampak tovarne avtomobilov, … Menda edino Janša ima dobiček od bolnice. 🙂
            Tudi s cestami je podobno. Povsod je to najprej strošek. Zato pa je Franc Jožef gradil železnice, ne pa neki gospodarji, kapitalisti.
            Ti imaš tu neke čudne ideje. Totalna privatizacija?! Tega ni nikjer.

          • Vprašanje če obstaja kakšna evropska država, kjer so privatizirali neko državno ali regionalno ali mestno univerzo. In to z dobrimi posledicami. Kaj šele recimo cel sistem javnih osnovnih šol. Jaz tega ne poznam, ne verjamem, da celo najbolj zagreti neoliberalci kjerkoli prihajajo na plano s podobnimi predlogi.

            Sicer pa predvidevam, da bi imeli pri nas revolucijo na ulicah in to ne operetno, če bi kdo resno začel s prodajo ali pa aukcijo UL na prostem trgu.

          • Zdravko

            Ne bi bilo nobene revolucije, ker je to neumna ideja.
            Zato pa je tolikšen problem tako breme za državo, če ji škriplje gospodarstvo. Zato pa država crkne, če se je zainvestirala z javnim sektorjem, tako kot pri nas.

          • Od cest bi privatni kapital lahko gradil kvečjemu odseke avtocest, kjer bi dobil koncenstnino ( pobiranje cestnine ali ekvivalent temu).

            Ni čisto res, da noben privatnik ne vlaga denarja v klinike, bolnice. Ponavadi v manjše bolnice, ki iščejo predvsem nišne profitabilne storitve. In ne cel spekter, ki jih nudi neka kvalitetna univerzitetna bolnišnica. V domove za ostarele lahko investirajo privatniki. Celo v zapore.

            Od šolstva privatniki na razne načine, recimo z donacijami in raznimi prispevki, s katerimi si znižujejo davke, predvsem financirajo univerze. Vrtci, osnovne šole, gimnazije so redko interes privatnega kapitala. Pač pa v glavnem pobuda verskih skupnosti, cerkva, ali pedagoško nazorskih skupin ( pedagogik kot so Waldorfska, Montessori), ki ni prvenstveno profitno orientirana.

            Podobno imajo verske skupnosti po zahodnih državah neredko v lasti in vodijo nekatere bolnice in zavode za ostarele, spet ne prvenstveno s profitnimi nameni.

          • Za ekonomijo se pa strinjam, da je hudo narobe, da Slovenija v privatizaciji ni šla po poti Češke, Poljske. Največja neumnost od vseh, ki nas stane težke milijarde, je, zakaj ni šla v privatizacijo bank. Ni mi jasno, kakšen je rezon ideje, da je treba imeti neko svojo državno banko in v čem bi bil denar ali kredit iz take banke boljši od privatnega.

            Sicer bi bil pa sam pri privatizaciji ob načelni naklonjenosti tudi dokaj pragmatičen. Če je cena trenutno slaba, podjetje pa proračunu prinaša znatne letne prilive in ima razmeroma perspektiven tržni položaj, ne bi na silo in takoj prodajal.

            Petrol, Telekom in Zavarovalnica Triglav recimo spadajo v to kategorijo. Po moji precej diletantski oceni. Če se pa motim, je pa treba prej prodati. Luka Koper ima tudi po moji oceni tak tržni položaj, pa še strateški pomen za državo. Verjetno tudi Luke ne gre takoj in ne v celoti prodati.

          • Zdravko

            Narobe razmišljaš samo v tem, ker bi rad kar nekaj gospodaril z državnim premoženjem. Ne razumeš, da so tako zavarovalnica, Petrol, Telekom, celo Luka, vse to se je nelojalna konkurenca na trgu, če so državne. Ne razumeš svobodnega trga. Nelojalna konkurenca je prepovedana. Država ima cele agencije za nadzor trga, da preprečujejo nelojalno konkurenco. Tu pa sama država to počne. To je nedopustno. Zato je treba to prodati za 1 sam evro, če je treba!

          • Zdravko

            Sama Luka je seveda državna, povsod je tako. Pristaniška uprava skrbi za luko. Službe na pretovoru pa privatne. Tako je povsod po svetu. V Trstu pa je luka celo prosto carinska cona.

          • Naštejete mi 3 demosovce, ki so se od 89 do 2004 zavzemali za privatizacijo bank in “realnega” gospodarstva (da me socialisti bolje razumete). Še enega ni bilo. Jih je pa večina vodila populistično vojno proti privatizaciji.

          • Vsa podjetja, ki proizvajajo izdelke in vsa podjetja, ki proizvajajo storitve so bila najprej privatna in se jih da tudi sedaj nazaj privatizirati. Ko bo politična večina za to. Prej ali slej bo. Vprašanje je koliko časa moramo še padati v revščino, negativno selekcijo, korupcijo, ropanje in destruktivno – da bo večina spoznala to.

            Tragedija v Sloveniji je, da niti “desničarji” v večini tega ne dojamejo.

          • Kdo od naštetih je strašil pred privatizacijo se žal ne spomnim. Sej mogoče imaš prav. Vsekakor ima država še vedno v lasti še dosti komercialnih podjetij, ki so v resnici samo krave molznice za pobiranje dividend pa tudi kadrovanje (kolikor se še da).

            Podobno je z davki. Teoretično bi lahko bili nižji, praktično pa niso. Oblast pač raje zaposli dodaten bataljon birokratov zato, da oni umetno prerazporejajo tisti denar namesto, da bi to zastonj počel vsak zase.

            Naša mafija so mafijske družine, ki od teh poslov živijo.

            Totalna privatizacija je, kot že ime pove, precej skrajen pojem. Podobno kot zlata podlaga.

  • Predvidevam, da pavel vendarle ve, kako naenkrat privatizirati sve po vrsti; med drugim celo terja ( v Sloveniji?) privatizacijo perzijskega sistema. Pa karkoli že to pomeni …

    • Zdravko

      penzijskega…
      Upam, da ima kupca za Univerzo v Ljubljani, pa čeprav za 1 evro!

    • Malenkosten si. Takih kot ti sem imel polno, začnejo toliko časa vrtati, dokler ne rečem “ne vem” in potem so zmagovalci, saj so ohranili status quo.

      Zelo verjetno par ekonomistov v Sloveniji ali kak najet tuj ekonomist (manager) zna narediti te reforme. Glavni problem so prestrašeni in zmanipulirani prebivalci, ki jih politiki zavajajo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI