R. Čakš, Domovina: Kaj imajo skupnega sindikati iz Slovenije, Kostarike in Nikaragve

Časnik 16.8.2016 9:30
 

V obdobju, ko je zanimanje Slovencev osredotočeno na vremensko napoved za hrvaško obalo in kvečjemu še za temperaturo Jadranskega morja, je pri nas dokaj neopazno mimo oči javnosti zdrknila tema, ki vsaj posredno vpliva na to, koliko si nas bo v bodoče lepote Jadrana ogledovalo v živo in koliko zgolj na prospektih.

Samo največji info-fanatiki nismo spregledali novičke, da se je Slovenija po raziskavi mednarodne kadrovske agencije Manpower glede prožnosti trga dela znašla na 54. mestu med 75. državami, skupaj s Kostariko in tik za Nikaragvo.

Nekaj dni kasneje so nam mediji postregli z ogorčenimi odzivi sindikatov na nek vladni dokument z naslovom Dostojno delo, ki naj bi med drugim predvidel možnost prekinitve delovnega razmerja zaradi “porušenega zaupanja”.

“Tukaj sploh komentar ni potreben, ker o teh stvareh se pogovarjati je zavrženo,” je bruhal ogenj dežurni sindikalist ZSSS ter v naslednji sapi napovedal stavke in demonstracije.

Ob petkovem mednarodnem dnevu mladih so se oglasili še v sindikatu Mladi plus z oceno, da je položaj mladih na vseh področjih slabši od položaja odraslih, še posebej pri brezposelnosti. Opozorili so še, da so »mladi velikokrat prisiljeni v prekerno delo, delodajalci pa pri tem pogosto kršijo zakonodajo.«

Poglobitev v relacije med zgornjimi dejstvi pripelje do nekaterih spoznanj, ki jih v naši medijski realnosti praktično ni zaslediti.

Dinozavri še niso povsem izumrli

Prvo dejstvo je, da so slovenski sindikati, kar se tiče odnosa do razmer na trgu dela, obstali nekje v časih planskega gospodarstva s srede dvajsetega stoletja.

Medtem ko tisti, katere naj bi zastopali, svoje znanje in sposobnosti prodajajo na visokotehnološkem trgu informacijske družbe tretjega tisočletja z lastnimi zakonitostmi sodobnih delovnih razmerij, se sindikati obnašajo, kot da večino današnjih zaposlitev še vedno tvorijo socialistični industrijski konglomerati tipa Tam, Tomos in Mura.

Kot da bi spregledali, da so dinozavri relikt neke druge dobe in da je edini, na davkoplačevalskem denarju preživeli, podpovprečno učinkovita slovenska javna uprava.

Drugo dejstvo je, da sindikati s svojim ignoriranjem evolucijskih sprememb na trgu dela ter z razvojnimi blokadami, ki jih s svojo nesorazmerno močjo izvajajo, škodijo veliki večini (potencialno) delovno aktivnega prebivalstva, še posebej sposobnim in uspešnim delavcem ter mladim prvim iskalcem zaposlitve.

Na račun teh hrbet ščitijo izumirajoči manjšini zaposlenih za nedoločen čas, vajenih celotno delovno obdobje prevetriti v isti organizaciji ali delovnem mestu ter višek svoje ustvarjalnosti vlagati v domiselne načine postranskega krajšanja delovne rutine pri odštevanju let do upokojitve.

Več lahko preberete na domovina.je.

 
Značke:

3 komentarji

  • Sindikati so prevzeli obnašanje in delovanje mafije v 18.stl.: obramba fevdov za vsako ceno.

  • Zdravko

    Toda tokrat imajo sindikati prav. Takšnega skrpucala kot je “porušeno zaupanje” res nisem pričakoval. To je nekaj takega kot gej poroke.
    Vlada naj najprej uredi normalne razmere.
    Vlada naj spet uvede vajeništvo, kot ga imajo v normalnih državah.
    Vlada naj sprosti nepotrebne regulacije poklicev. Zdravnik in odvetnik, sploh se ne morem spomniti ali je še kakšen poklic potrebno regulirati. naš seznam jih ima 250!
    Vlada naj uvede normalne tržne razmere za vse kar niso javne službe. Ne pa da s koncesijami trguje z javnimi službami. Potem pa jih podeljuje sama sebi (Luka Koper, recimo).
    Itd. Še bi se dalo o tem pisati. Tako da je Zakon o delovnih razmerjih še v najboljšem stanju od vsega kar imamo. Zakonsko podeljevanje odpovedi pa je sploh zadnja stvar na svetu. Vsak lahko dobi odpoved. Ga ni junaka. Podeljevanje odpovedi je najmanjši problem.

    • Ista zgodba kot pri začetku krize: komu zmanjšati dotok denarja: ” Ne nam, dajte njim!”, vpije vsak od neštetih fevdov.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI