Donald in Hillary ob poletnem oddihu

Peter Sušnik 11.8.2016 6:34
 

trump clintonPočitniški dnevi nam naklanjajo nekaj več časa za sproščeno razpravljanje o tem in onem. Večina razprav sicer poteka elektronsko, saj če se ozrete okoli, so odnosi z elektronskimi napravami bolj važni kot odnosi s soljudmi. Menda je med Slovenci to zdaj prva med odvisnostmi, a se bomo očitno z njo začeli spopadati šele čez nekaj let, ko bomo panično ugotovili, da denarja za vse potrebne preventivne programe primanjkuje in da bi nujno država morala nekaj ukreniti. Skratka, namesto zdrave pameti v vzgoji in nekaj več discipline v izobraževalnih ustanovah, bomo čakali, da se stroka na dolgo in široko poglobi v mejo med dopustno otroško svobodo in njihovo kreativnostjo ter represijo staršev in učiteljev s preventivo v mislih. Torej, država bo poskrbela…

Da iz obvoza na temo odvisnosti preidem nazaj k lahkotnim temam, se naj ustavim pri vedno aktualnem opazovanju priprav na ameriške volitve. Slovencem politično dogajanje v ZDA predstavlja zgolj zabavno in kratkočasno polnitev rumenih strani (internetnih in tiskanih). Banalizirane predstave, ki nam jih vzvišeni evropski (da ne bodo vedno samo slovenski, čeprav tudi oni!) komentatorji podajajo z očitnim gnusom do tematik v obravnavi (ki smo jih na stari celini že zdavnaj obdelali in, v smislu olastninjene pravice do določanja standardov svobode, določili kaj je prav in kaj ne) ter njihovih protagonistov, dodatno rišejo eksotičnost politike in ZDA samih. Da gre pri vsem skupaj za kvazi intelektualno družboslovno srenjo z močno privrženostjo levici, ekrani in mikrofoni seveda prikrijejo. Še najbolj levi politik (recimo Bernie Sanders) je za evropske medije sumljivo podoben neoliberalnemu predstavniku globalne velesile, ki mu je treba nasprotovati.

Tragika vsega skupaj je, da so ZDA v skoraj vseh pogledih samozadostne. To izžareva Donald Trump, ki ga bo izvolila (ali pa ne) ameriška javnost, saj pričakuje, da bo delal v njenem interesu. »Make America Great Again« izžareva pričakovanje Američanov, da država na prvo mesto postavi njih in pri tem ne razmišlja, komu vse se bo zaradi tega zamerila. Je komu poznan kakšen sporazum, ki veleva kako drugače? Morda usklajevanje ameriških interesov s kom tretjim? Ne. Dejstvo je, da Evropa svojo politično korektnost in svobodnjaško liberalnost lahko uživa zato, ker je nekoč Amerika stopila v njeno obrambo. Vsa evropska vojaška moč ni vredna nič, če v ozadju ni jasne pripravljenosti ZDA, da bi s svojim denarjem, orožjem in življenji vojakov Evropo zaščitila.

Evropa z vzhodne strani nekdanje železne zavese bi morala precej pozorno spremljati te volitve zato, ker se nam rišejo vrednote kandidatov, ki jih bodo vodili pri končni odločitvi koga in koliko braniti. Kljub klovnovski podobi in atipičnem političnem nastopu je Donald Trump za zdaj jasen, ko gre za zaščito ameriških interesov. Kljub (za nas vzhodnjake) pretresljivi izjavi, da kakšnega posebnega interesa za obrambo Estonije pred Rusijo ne vidi, je verjetnost, da bo razumel zahodno kulturo, utemeljeno na krščanskih koreninah in na osnovi tega razuma tudi dojel nujnost obrambe te kulture. Pri Hillary Clinton je jasno samo to, da je za denar pripravljena svojo politiko prilagoditi interesom plačnikov, brez obzira na njihovo poreklo. Če česa, nas mora biti strah njene zunanje politike: Sirija, Libija, Egipt, Somalija, Jemen, vzpon Savdske Arabije, Iran ter Afganistan. Vse to so žarišča, ki so nastala v času vladavine njenega moža v Beli hiši in njenega mandata zunanje ministrice. Njena zaveza Američanom pa je pod velikim vprašajem vsaj glede pokojnega konzula ZDA in drugega osebja iz Bengazija, kjer ni uporabila ustrezne razpoložljive moči, da bi rešila svoje lastne uslužbence. Bi taki zaupali, da bo moč uporabila za zaščito tujcev?

Na predsedniških volitvah v ZDA se bije boj s silami »progresivne levice«, ki vrednote ruši eno za drugo in ustvarja novo družbo, kjer bo vladavina prava podrejena politični korektnosti, to pa nam bodo zapovedovali in predpisovali žlahtni in manj žlahtni levičarji in marksisti, vsi pa odvisni od proračuna in denarja, ki ga plačuje delovno ljudstvo v proračun. Še nikoli v zgodovini niso bile te sile tako močne, da bi lahko pravne temelje zamajale v korist utopičnih fantazij. Hillary se je tem silam finančno in idejno pridružila zaradi pohlepa po oblasti. Ob nevarnosti, da nam skozi glavna vrata vstopijo vsi lobiji LGBT, lobiji za odpravo meja, lobiji takih in drugačnih eko kvot ter multi-kulti oslarij, zbledi nevarnost, da bi v Belo hišo prišla prva dama slovenskega porekla z dvomljivo izobrazbo in ne prav posebnimi retoričnimi sposobnostmi. Že zaradi nevarnosti, da bodo ZDA zašle v notranjo bitko ob izgubljenem kompasu vrednot, svet pa bo hkrati izgubil moralno avtoriteto največje vojaške in gospodarske velesile, se bi ob lahkotnosti poletnih debat o Melaniji in njenem soprogu morali malo zresniti. Ko pade Amerika, pade Evropa in mi z njo.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI