G. Novković, Večer: Ne jamrajte. Poiščite poštene rešitve!

Časnik 10.8.2016 9:30
 

Nove informacije o rasti plač javnih uslužbencev in funkcionarjev bi morale podžgati vse, ki delajo v gospodarstvu, in tiste, ki prekarno delajo v javnem sektorju. Ne pa vodilnih predstavnikov sindikatov javnega sektorja, ki so s svojimi pretiranimi apetiti in zahtevami pripomogli k temu, da imajo tudi javni funkcionarji spet višje plače.

V Večeru je včeraj pisalo jasno, da bo vseh 160.000 javnih uslužbencev dobilo višje plače s septembrom, ne le javni funkcionarji. Res je, da bodo v absolutnem znesku funkcionarji in vsi drugi javni uslužbenci, ki imajo višje plače, dobili več. Ampak je res tudi, da so razmerja med ministrsko in povprečno plačo v javni upravi v Sloveniji iz socialnega zornega kota ugodnejša kot v povprečju v EU in da so hkrati povprečne plače v javnem sektorju ves čas krize z naskokom višje kot v zasebnem sektorju. Še več, javni sektor ima že danes več zaposlenih kot pred krizo, zasebni še vedno več deset tisoč manj. Se čudite? Drži, tisto, kar vsak dan poslušate o prikrajšanjih, groznem varčevanju itd., je mit, če primerjamo breme, ki so ga zaradi krize morale prevzeti nase različne družbene skupine v Sloveniji.

V javnem sektorju bo letos poleg tega pravi plačni bum, kar bo še povečalo nesorazmerno in nepravično delitev učinkov gospodarske rasti med slovensko aristokracijo in rajo, ki dela v gospodarstvu. Seveda ne mislim, da so vsi javni uslužbenci predstavniki slovenske aristokracije, pomemben njihov del pa definitivno je. Kajti z apetiti, prek davkov in drugih dajatev, pospešuje prelivanje denarja v javno porabo. V celoti je slovenska javna poraba vsako leto za okoli 600 milijonov evrov višja od tiste, ki bi lahko bila, če bi sledili povprečju Evropske unije. Posledica tega je nepravično povprečno plačno razmerje med tistimi, ki delajo v javnem sektorju, in drugimi. Poudarjam, da gre za povprečno plačo, kar pomeni, da so na obeh straneh tudi izjeme. Žal pa povprečje najbolj vpliva na splošno stanje. Izjeme v eno ali drugo stran posledic nepravičnega povprečja ne morejo niti bistveno izboljšati niti bistveno poslabšati. Seveda pa je prav, da se jih izkoreninja.

Tisti, ki v takšnih razmerah zagovarjajo še nadaljnje dodatno povečevanje sredstev za plače v javnem sektorju, neposredno jemljejo večini, ki v povprečju dela za manjše denarje v gospodarstvu. To je osnovni razredni razkol v sodobni Sloveniji. Slovenija je namreč med tistimi članicami EU, kjer je povprečna plača v javnem sektorju najbolj izrazito večja od povprečne plače v zasebnem sektorju.

Podatki so jasni. Plača v sektorju država je za četrtino večja kot v nefinančnih družbah. V maju je bila bruto plača v sektorju država za tri odstotke višja medletno, v nefinančnih družbah je zrasla pol manj (+ 1,8 odstotka). Od leta 2008 naprej so bile povprečne plače v sektorju država višje za 200 evrov bruto, v nefinančnih družbah pa so se povečale tudi za osem evrov manj.

Več lahko preberete na vecer.com.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI