Bogdan Vidmar: Prizadevanje za krščanski pokop pobitih v Socerbski jami za vrhom

Bogdan Vidmar 6.8.2016 0:02
 

socerb jamaOb moji duhovniški premestitvi, se želim na poti iz Kopra v Bovec ustaviti na Socerbu in se na moji poti priporočiti dušam v vicah in sv. Socerbu, tržaškemu mučencu iz prvih stoletij krščanstva. V svetem letu usmiljenja smo še posebej povabljeni k izpolnjevanju telesnih in duhovnih del usmiljenja med katerimi najdemo telesno delo usmiljenja »mrtve pokopavati« in duhovno delo usmiljenja »za žive in rajne Boga prositi«. Po krščanskem, gledanju smrt ni konec življenja, temveč začetek večnega življenja. Z pokojnimi ostajamo povezani tudi po njihovi smrti. Pozabljanje na smrt in rajne nas vodi v nenormalnost.

V četrtek, 4.8.2016 so v Benetkah praznovali 300-letnico Marijinega prikazovanja na otoku Pellestrina. Marija je fantiču Natalinu Scarpi, v času turškega obleganja Benetk, naročila: »Vien qua fio, vai dal piovan, e dighe che a fassa celebrare delle messe per le aneme del purgatorio se vogliamo avere vittoria« (Pridi sem, fantek, pojdi k župniku in mu reči naj obhaja, če želimo zmagati, maše za duše v vicah). Za rajne darujemo molitve, dobra dela, trpljenje, post, žrtve, razne odpovedi, odpustke in sv. maše. Urejamo grobove rajnih in na njih prižigamo sveče. Občestvo svetih pomeni, da smo med seboj povezani in si lahko pomagamo. Ne le, da mi lahko pomagamo dušam v vicah, tudi duše v vicah lahko pomagajo nam.

Za zagotavljanje varnosti, miru in blagostanja ne zadošča vojna Nata proti Isisu, povečanje varnostnih ukrepov v evropskih mestih, razne varnostne kamere, žične ograje, zidovi in dobro usposobljene varnostne službe. Varnosti, miru in blagostanja ni mogoče doseči brez molitve s katero postanemo sodelavci Boga pri graditvi kraljestva resnice, miru, pravičnosti, solidarnosti, svobode in bratstva. Šele v molitvi se zavemo svoje identitete – kdo smo, se zavemo, da smo Božji otroci in med seboj bratje. Molitev nas osvobaja sovraštva, nasilja in maščevanja. Molitev omogoča našo zmago in naše upanje, vizijo in veselje. Tudi finančne krize, korupcije in raznoraznih zasvojenosti ne morejo rešiti le psihologi, psihoterapevti, farmacija in razni novodobni guruji, ki prisegajo na skrite potenciale v človeku.

Zakaj v Sloveniji ne pokopljemo mrtvih? Zakaj se namesto, da bi pokopali mrtve prepiramo, kdo je kriv? Zakaj namesto, da bi pokopali mrtve besedičimo o spravi in odpuščanju? Še tako lepa gesla o spravi in odpuščanju ne morejo nadomestiti naše civilizacijske dolžnosti. Kdaj bo prišel čas, ko politikov in drugih voditeljev ne bomo presojali po tem kaj rečejo, temveč po tem kaj delajo? Kdaj bomo prenehali verjeti, da je, tako kot je, prav in da je obstoječe stanje dobo?

Nas je še vedno strah zavzeti se za pokop nasilno umorjenih v Socerbski jami za vrhom in drugih breznih po Sloveniji?

Tudi brezbrižnost in podcenjevanje tega vprašanja nista pravi izbiri.

Prav tako ni prava izbira nasilno reševanje vprašanja in sovraštvo do izvajalcev pobojev. Če ne gre za zaigrano in infiltrirano sovraštvo do komunizma, kar je še neskončno bolj perfidno! Vsekakor sovraštvo, zaigrano ali pristno, ni prava pot! Nasilje rojeva nasilje! Nismo poklicani, da obsojamo. Prav je, da se opredelimo proti sovraštvu.

V Sloveniji še nismo pokopali mrtvih, ki so bili zaradi komunističnega nasilja brez sodbe umorjeni med in po 2. sv. vojni. Pogosto slišimo: »pozabimo preteklost« in »nehajte premetavati kosti«. Ne gre le za preteklost in kosti. Gre za naš odnos do preteklosti, ki je »sedanjost«. Ne gre le za kosti, temveč za duše nasilno umorjenih, ki nam ne bodo dale miru, dokler jih ne bomo pokopali. Dokler ne bomo pokopali mrtvih, ne more biti v naši deželi blagoslova. Ne le duše nasilno umorjenih, miru ne dajo niti duše izvajalcev umorov in duše odgovornih za poboje, ki so »onkraj« skupaj s svojimi žrtvami. Res ne premoremo toliko spoštovanja do človeškega dostojanstva umorjenih, da bi jih pokopali in sočutja do odgovornih za poboje, ki jim na ta način lahko pomagamo iz vic proti nebeškemu Jeruzalemu?

Če nimamo sočutja do mrtvih, pomeni, da ga nimamo niti do živih, zato ni čudno, da nekateri na račun delavcev in podjetij neupravičeno bogatijo in jih ne prizadenejo množice brezposelnih. Kdo bo presekal ta začaran krog zla? Kdor pravi: »pozabimo preteklost, prenehajmo brskati po kosteh in pozabimo na smrt«, ta sporoča: »Pozabimo na sedanjost, opustimo idejo o smislu življenja. Naj se morija in brezpravje dogaja še naprej!«

Romarski pohod do Socerbske jame za vrhom je namenjen molitvi za to, da bi zmogli toliko ekološke ozaveščenosti, da brezno očistimo smeti in molitvi za človeško sočutje, da posmrtne ostanke nasilno umorjenih rešimo izpod »salamjega jezera«, dvignemo iz brezna, identificiramo ter krščansko pokopljemo na pokopališču ali v kostnici. Ponovno poudarjam, da moj namen ni obsojati in žaliti nikogar, temveč moliti za vse duše v vicah.

Pristojnim inštitucijam pa zastavljam naslednja vprašanja:

1. Inšpektorata RS za okolje in prostor je Vladi RS že pred leti predlagal ukrepanje. Je vlada RS izdelala načrt za sanacijo Socerbske jame za vrhom? Zakaj jama do danes ni očiščena? Kdo je odgovoren za to?

2. Ob raziskavi umora duhovnikov Filipa Terčelja in France Krašne sem naletel na veliko indicev, ki kažejo, da v času samostojne Slovenije, torej po letu 1991, poteka prikrivanje povojnih pobojev in uničevanje njihovih sledi. Tako jamarji, kot bivši policisti, tudi, ko gre za okolico Socerba, povedo, da so se jame čistile in javnost o tem ni bila obveščena. Policijski dokumenti, ki so imeli le datum brez letnice, so se po dveh letih uničevali. V dokumentih je bilo zapisano; »ODT striktno naroča, da informacijo ne damo v javnost«. Po pripovedovanju prič so bili posmrtni ostanki tudi v Jami sv. Socerba. Te posmrtne ostanke naj bi odpeljali na Inštitut za sodno medicino v Ljubljano. Zdenka Cerar, ministrica za pravosodje pa naj bi po nekaj mesecih ukazala uničenje teh posmrtnih obstankov? Je to res? Obstaja o tem dokument? Kaj to pomeni?

3. Zakaj sploh odkrivamo prikrita grobišča. Bivši policisti, ki so ob 1. novembru patruljirali in popisovali svojce, ki so k breznom nosili sveče in cvetje, povedo, da so dobili v roke sezname, kje morajo patruljirati. Udba je torej imela sezname vseh grobišč. Ti seznami gotovo še vedno obstajajo. Zakaj jih ne damo na mizo in se pogovorimo o krščanskem pokopu nasilno umorjenih? Sveto leto usmiljenja je priložnost za to.

4. Kako pravno zagotoviti, da se tudi Socerbska jama za vrhom ne bo očistila na skrivaj, brez vednosti svojcev in javnosti, posmrtni ostanki pa uničili, kot se je to menda zgodilo s posmrtnimi ostanki, ki so bili najdeni v Jami sv. Socerba, med katerimi so bili morda tudi posmrtni ostanki blaženega Francesca Bonifacia, za katerega se do danes ne ve, kje je njegov grob.

Bogdan Vidmar

 
Značke:

14 komentarjev

  • Zdravko

    Težko je komentirati takšen članek.
    Zato naj samo to:
    “načrt za sanacijo Socerbske jame za vrhom”
    Torej, če gre za sanacijo jame, potem res ni razlogov za hitenje. Lahko počaka. Dolgo, zelo dolgo. Jami ni hudega.

  • Frančišek

    Pravilno, g.Vidmar!

    Odličen primeri in svarila za reševanje slovenskega rodu v celoti!

    Ogledalo odgovornim v državi.

    Ogledalo g.nadškofu, tudi, g.Zoretu, da se zmiga in odgovorno useka po mizi in vrže iz Božje hiše slovenske vse, kar jo duši in slabi. Od nesnage homoseksualnega lobija do zlizancev z Udbokučanističnim hudičevstvom, ki drži naše mučence neznosno dolgo nepokopane – in jih, kar se Hude jame tiče hoče pokopati v oddaljeni maribor, proč od svojcev Notranjske in Dolenjska! NEZASLIŠANO !

    Poziv staro-novi neučinkoviti ekipi pod taktirko g.Dežmana
    Žal, ob vseh “akademskih in meakulpskih prizadevanjih!
    NI REZULTATOV !
    Umestitev g.Sušnika je sicer premik, vendar se bojim, da samo taktična poteza, ki ne bo imela učinka, razen, da gospod ne ponori lepega dne in fascikle slovenskega holokausta odnese v Bruselj in jih raztrosi z balkona EU Parlamenta med poslance “svobodnega sveta”!

    V nebo vpijoča vseslovenska ,zemeljska in zazemeljska sramota! Zato se obregam ob g.nadškofa, da je skrajno skrajni čas, da zagrmi dol s Nikolajeve stolnice, da se bo treslo Tromostovje vse do Parlamenta!

    BILE SO STOLETNE POPLAVE !
    BIL JE UNIČUJOČI ŽLED!
    UDBOKUČANIZEM ŽRE LJUDSTVO IN NAŽIRA ZEMLJO!
    LUBADAR ŽRE ZELENO SUBSTANCO SLOVENSKE ZEMLJE, NEZAUSTAVLJIVO!

    IN SE NIČ NE PREMAKNE V LJUDSTVU !

    Kaj, koga ali česa še čakamo?
    VELIKI POTRES ?

    • “Ogledalo g.nadškofu, tudi, g.Zoretu, da se zmiga in odgovorno useka po mizi”

      Frančiška je popadla sveta jeza … 😮
      … pa je napisal to, kar jaz običajno napišem.

  • Vincencij

    Kdaj bo prišel čas, ko ………….?
    Kdaj bomo prenehali verjeti, da je, tako kot je, prav ..?

    ………………………………
    Moliti, in se ne naveličati !
    ………………………………

    Na priprošnjo
    blaženega Antona Martina Slomška si želim,
    da tudi v naši cerkvi pri Sv. Duhu v Celju pridobimo
    upodobljenega angela (v obliki slike ali kipa).
    Amen.

  • Sarkazem

    Članek prinaša zame novost, ki mi doslej ni bila znana! Ali je mogoče, da se skrivaj zbirajo na morišču posmrtni ostanki, skrivaj prenašajo in uničujejo!! Če je to res, gre za blasfemijo brez primere, takorekoč za dvojni umor in preprečen pietetni pokop. Če je to res, bo Slovenijo nekoč zadela kazen, kot Sodomo in Gomoro, kajti njeni grehi so še hujši!

    • Frančišek

      Dragi mojster ,Sarkazem. Dobro, kratko, jedro.
      Modro in udarno kritično poveš, da so grehi Slovenije hujši od sodogomorjanskih. Pritrjujem, ja, zelo.Lahko bi razlagal, pa škoda čudovitega časa, ki ga diham.

      Ravno zato, dragi Alfe! Za stvar se gre!Za hudo stvar!
      Dovolj je ujčkanja in tatajčkanja.g.nadškof ima lepe, močne pridige, dobro govori, dobro pove!

      Ma koliko ljudstva ga pa sliši?

      – Udbokučanistični psi čuvaji na Kupleraju F571 ga ne
      predvajajo. Jasno.Vsak zalizani novinarček Vala202 ima dnevno 100x več minutaže dnevno za blatenje, afnanje in gobezdanje in za neteneje pritlehnega razlikovanja in sramotenja kot ga ima g. nadškof v vsem letu

      – t.im. Krščanska stranka se je skurbala in ne more biti več glasnik, nihče več je ne bo poslušal

      Torej- hudi časi so in čas se izteka. g.Nadškof bi moral “usekati po mizi”. Ne razumem RKC vsa leta, zdaj je pa dost !

      • “Ma koliko ljudstva ga pa sliši?”
        Natanko toliko, kot ga hoče pa če se rdeča cenzura na glavo postavi! Za primer naj navedem njegovo udejstvovanje ob družinskem referendumu.

  • >Ne le, da mi lahko pomagamo dušam v vicah, tudi duše v vicah lahko pomagajo nam.

    Dnevna molitev za duše v vicah nesluteno množi milost.

    https://www.youtube.com/watch?v=ixlWX12PZkg

  • Iskrena molitev pomaga, vendar je to preveč pogosto le sebični umik iz realnosti.

    Če se želi v realnosti kaj spremeniti, je treba v realnosti tudi kaj storiti. To lahko stori le nekdo, ki to hoče in ima potrebno moč za to. Kdo bi bil lahko to?

    Impotentna Katoliška cerkev očitno ni ta. Tisti, ki povzročajo razdore med tistimi, ki bi to hoteli storiti in imajo raje tiste, ki vso preteklo nesnago potiskajo pod preprogo, tudi ne.

    Ta moč se mora šele oblikovati. A časa ni veliko, sicer bodo žrtve zločinov neopazno izginile neznano kam.

  • Če prav razumem, je duhovnik koprske župnije napisal pismo z namenom, da pritisne na svoje šefe, škofe, da se bolj jasno izpostavijo.

    Pri tem pa dežurni politkomisarji “edine prave” stranke nabijajo v komentarjih tisto kar duhovnik ne sme.

    Ali to pomeni, da edina prava stranka želi 100% instrumentalizirati cerkev za korist lastne volilne promocije?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI