M. Gregorič, Slovenski čas: Upor v Luki Koper

Časnik 2.8.2016 0:01
 

… kot posledica napak vlade in ogroženosti pozicij dejanskih gospodarjev Luke

Nezadovoljstvo v Luki Koper je povzročala cela vrsta spodrsljajev in vprašljivih odločitev ministrstva za infrastrukturo. Npr. nezrela začetna izjava ministra Petra Gašperšiča, da namreč drugega tira Koper–Divača Slovenija ne bo potrebovala še 30 do 40 let. Pa fiasko, ki ga je doživel s problematično študijo OEC, ki jo je logistična stroka raztrgala, in z neuspelim amaterskim poskusom kandidiranja za evropska sredstva za drugi tir.

Napetosti naj bi nastajale tudi zaradi zavlačevanja ministrstva pri potrjevanju razvojnega programa Luke Koper, pri izdajanju soglasij za izvajanje posameznih del v pristanišču in pri dodeljevanju novih potrebnih manipulativnih površin. Tudi ustanovitev projektnega podjetja javno-zasebnega partnerstva (JZP) za izgradnjo drugega tira in III. pomola je stroka ocenila za povsem neprimeren projekt (drag, zamudniški, tvegan idr.), za katerega ni pravih obetov, da bi lahko uspel. Razhajanja so bila navzoča tudi pri vprašanju, ali naj v pristanišču deluje en sam koncesionar, za kar se je zagrizeno borila Luka, ali pa naj se vključi še koga drugega, kar je zagovarjala vlada. Na to je predsednik vlade Cerar z usodno zamenjavo nadzornikov, tudi prek razkritih nespretnih laži, dregnil v nevralgično točko nadzora nad Luko, ki se mu rdeči botri ne mislijo odpovedati, in se mu je zgodila kar ulica, ne samo divji štrajk.

Nekdanji predsednik uprave Luke Bruno Korelič je namreč v intervjuju za Primorske novice (9. junija 2016) javno obelodanil, da so mu pri novačenju za načrtovani prenovljeni nadzorni svet sogovorniki »namignili, da je zamenjava nujna zaradi nekooperativnosti uprave z večinskim lastnikom, to je vlado«. Medtem ko naj bi Cerar ob svojem nedavnem obisku Luke, še pred uporom, nasprotno dejal, »da so z rezultati poslovanja in vizijo razvoja podjetja zadovoljni … in da ni razlogov za zamenjavo, dokler dobro delajo in ustvarjajo dobre poslovne rezultate«. V zvezi s koncesionarji pa je Korelič omenil Cerarjevo izjavo na sedežu uprave Luke, da so se »enotno dogovorili, da ne iščejo novega koncesionarja za pristanišče, temveč najustreznejšo obliko financiranja projekta« (to je JZP, prip. avt.). Minister Gašperšič pa naj bi, nasprotno, »iskal partnerje za vlaganja v projekt ter ponujal koncesijo za novozgrajeno progo in III. pomol, za katerega pa ima veljavno koncesijsko pogodbo že Luka«. Pridružil se je še nesrečni spodrsljaj sekretarja na gospodarskem ministrstvu Metoda Dragonje z neresničnimi podatki o Luki in v podjetju je prekipelo. Priložnost so izkoristili skriti režiserji dogajanja in ljudi dobesedno poslali na barikade – s povzročitvijo ogromne materialne in poslovne škode udeležencem v prometni verigi; z ladjami, čakajočimi na pretovor; s stotinami čakajočih vlakovnih kompozicij na postajah in izogibališčih ter tisoči izločenih tovornjakov ob cestnih prometnicah.

Vloga domačih »rdečih Kmerov« pri uporu v Luki …

… uporu zato, ker so prevratniki v svojem revolucionarnem zanosu pohodili stavkovne predpise, ignorirali zakon o lastnini in njenih pravicah, se samovoljno razglašali za gospodarje pristanišča itn. Enega prvih zloslutnih opozoril nam je pred leti, ob posvetovalnih pogovorih slovenske vlade z Deutsche Bahnom kot potencialnim investitorjem v drugi tir in III. pomol, dal predstavnik obalnega sindikata z grožnjo, da ne bodo dovolili, da bi »Švabi« v miru dosegli to, česar niso mogli z orožjem. S tem se je še tričetrt stoletja po končani vojni šel Nemce in partizane. Vidni akter upora Mladen Jovičić, delavski predstavnik v nadzornem svetu Luke, pa je ob razhajanjih okrog koncesionarjev zagrozil ministru Gašperšiču (Reporter, 12. oktobra 2015), »da bo pri teh odločitvah moral računati tudi na delavce, ker bodo brez nas težko pridobili partnerja. Ni nujno, da organiziramo stavko. Zadošča državljanska nepokorščina, pa naj pošlje policijo in vojsko nad nas.« Tako je že pol leta pred uporom javno napovedal scenarij dogodkov, ki smo jim bili ravnokar priča.

Več lahko preberete na druzina.si.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI