Dan neskončnih sanj

Aleš Maver 30.7.2016 6:44
 

Putin na TVPred nami je torej dan, kakršnih je slovenski prostor v 19. in 20. stoletju doživel že precej. Zaradi njega se bo večina Slovenk in Slovencev morda za trenutek počutila pomembna, a nazadnje nas bo kot skupnost prej ali slej sram. Vprašanje je sicer, kako bomo ta sram zakrili. Ali tako, da bomo Putinov obisk potisnili v podzavest, ali pa tako, da bomo, da se ob misli nanj ne bi počutili tako butasto, spet enkrat na račun preteklosti pogršali svojo (takratno) sedanjost, kot zna povedati dr. Žiga Turk.

Kajti dejstvo je, da ves prometno-logistično-politični cirkus velja zgolj nekemu ne pretirano sposobnemu in ne pretirano prodornemu samodržcu za nekaj gospodarskih drobtinic in za nekaj ideološkega prestiža predvsem starejšega dela tukajšnje politične elite. Največja napaka bi bila, če bi nasedli Putinovim apologetom in verjeli, da to, kar ponuja ruski predsednik, predstavlja neko še nedoživeto novost. Nikakor, takšnih regionalnih »silakov«, kot je on, ki so vsi gradili »vse novo«, pristali pa v blatu, je evropska zgodovina 20. stoletja vse polna. In Putin niti ne sodi med najbolj vizionarske med njimi.

Izgubljeni med matjuško in socializmom

Zakaj se bo torej glavnina Slovenk in Slovencev jutri sončila v misli na izjemno milost gospodovega obiskanja in vzela v zakup celo za ta letni čas nepredstavljivo prometno odrekanje? Odgovor je v čudni mešanici utopičnih predstav o Rusiji kot »prvi deželi socializma« in hkrati o neskončno dobri matjuški za Uralom, katere sijaj je sicer najimenitnejši ravno zaradi tega, ker so bili realni stiki slovenskega človeka z njo dokaj omejeni. Putinova država naj bi predstavljala kar oboje, zato se ob Predsednikovem obisku cedijo številni levi in presenetljivo veliko desnih. Vendar lahko sistem v Putinovi Rusiji imenujemo z mnogimi izrazi, socialističen pa gotovo ni. In sedanjo matjuško Rusijo lahko kot vir duhovnega preporoda vidijo samo tisti, ki vrednote zamenjujejo z oguljenimi praznimi gesli, pobožnost z maškaradami in duhovne velikane s politikantskimi karieristi. Navsezadnje so bile Rusiji kakršne koli prave duhovne korenine spodrezane že z boljševiško revolucijo, torej znatno prej kot dekadentnemu zahodu, proti kateremu naj bi se z injekcijo boljševiško-pravoslavnega putinizma pravzaprav borili. Mimogrede: ko bi se Ruska kapelica, ki je neprostovoljno ponudila izgovor za jutrišnji poletni pust, kar Bog ne daj, po naključju znašla na ozemlju Sovjetske zveze, bi tam nekje konec dvajsetih, v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja spričo svoje izpostavljene lege skoraj gotovo zletela v zrak. Seveda bi jo danes že obnovili. In v Putinovem slogu zgradili lepšo, večjo in starejšo od prejšnje.

Lahko bi bila velika

Seveda, Rusija bi lahko bila velika. Lahko bi bila resnična duhovna, kulturna, politična in gospodarska velesila, h kateri bi se s ponosom ozirali za zgled. Samo za kaj takega Putin najprej ne bi smel biti njen predsednik. Ker je enooki lahko kralj samo v deželi slepih in ker je tretjeligaški kagebejevec lahko absolutni gospodar samo tam, kjer prave potenciale zatirajo. Kjer za ustvarjalnost, ki bi preobrazila vse naravno in duhovno bogastvo dežele v nekaj res velikega, ne more biti prostora. Kjer sta že brada in nekaj prežvečenih parol dovolj, da se imaš za Dostojevskega. Zato se že zelo dolgočasim ob zgodbicah, ki mi jih kar naprej prodajajo, češ, da pregovorno globoka ruska duša že od nekdaj koprni prav po takem gospodarju, kot je Putin. Navsezadnje začenjajo take pripovedke po malem že žaliti mojo pamet.

Ampak o tem bomo razmišljali takrat, ko nas bo sram. Zdaj nam ostaja bleščeči, naravnost iz 19. stoletja uvoženi teater neizmerne sorodnosti po krvi. In se sploh ne zavedamo, kako groteskno pravzaprav Slovenci delujemo kot malikovalci velikega brata z vzhoda, navdušenca prav nad tisto ideologijo, ki je podobno male narode v mlinu asimilacije mlela (in jih pravzaprav še melje) kot za stavo.

 
Značke:

43 komentarjev

  • Vse lepo in prav, se strinjam z gospodom Alešom, le nalepka “tretjeligaški kagebejevec” po mojem mnenju ni pravilna. Moja ocena tega možakarje je: je zelo inteligenten, vendar je v službi “ta črnega”.

    Raje bi pa se pogovarjal, ali Rusija ta hip prenese demokracijo, ali bi ne bilo tako, kot je pri nas: neuko in nevedno ljudstvo kar naprej voli tiste, ki ga zatirajo, uničujejo. Vprašanje za milijon evrov, kajne?

  • Avtor kritizira Rusijo, kaj ima v EU pa ne vidi. In tudi ne številnih podobnosti.

    • Kar ne spremeni dejstva, da te moti, da kritizira tvojo idealno državo.

  • demaistre

    Alešu Mavru lahko izrazimo priznanje, da svoj pogled izredno konsistentno in vztrajno zagovarja. Je legitimen in razumljiv … lahko pa bi prišel do globljega razumevanja, če bi primerjal stanje Rusije v Jelcinovem obdobju in sedaj.

    Solženicin, ki mu dr. Maver verjetno lahko prizna status moralne avtoritete, je o tem veliko pisal. Kot je opozoril, je Rusija prišla iz komunističnega eksperimenta družbeno oz. moralno popolnoma opustošena. Pričakovati, da se bo v taki državi lahko uveljavila normalna demokracija po zahodnoevropskem zgledu (ki v Rusiji itak nima tradicije), je iluzorno. Putin je, kljub vsem njegovim pomanjkljivostim, ki jih ne zanikam, vsaj vzpostavil približen red ter preko spodbujanja pravoslavja in družini prijaznih politik postavil neke temelje, na katerih bo morda zrasla drugačna, boljša Rusija. Vprašanje je, ali bo to dovolj. Je pa dejstvo, da resnične boljše alternative v Rusiji trenutno ni, alternativa je vrnitev v Jelcinovo stanje oz. razrast skrajnega nacionalizma ala Žirinovski.

    Strinjam se, da je vsako nekritično poveličanje v smislu “Putin, rešitelj krščanske civilizacije” nesmiselno. A ne vem, če je demonizacije (tretjerazredni KGB-jevec ipd.) veliko boljše. Da je Putin kot državni voditelj veliko naredil je namreč nesporno. Iz države, ki je bila v Jelcinovem času “laughing stock”, je naredil državo, ki kljub vsej svoji gospodarski šibkosti (njen BDP je primerljiv z Italijo) igra pomembno vlogo v mednarodni skupnosti. Pa naj nam je to všeč ali ne.

  • G. Maver, povejte cca. 10.000 delavcem Krke o "gospodarskih drobtinicah" … nato pa to frazo ponovite še cca. 40.000 ostalim delavcem Slovenije, katerih delovna mesta so močno odvisna od Rusije.

    • Guardini

      Koliko delovnih mest v slo je povezanih z Merklovo, pa ji nihce tako osladno v rit ne leze in ni samodrzka in ne naroca pobijanje svojih nasprotnikov in nima milijard nakradenega premozenja. Hlapci ste

  • Putin je res uredli državo. Tudi življensko raven jim je dvignil.

    Ubogi slovenski delavci, ki so “odvisni” od Rusije. To pomeni, da delajo v zelo slabih podjetjih, da so ta zmožna prodajati samo v Rusijo, v glavnem preko koruptivnih navez.

    Neprijetno dejstvo je tudi, da je vsak resnejši Putinov nasprotnik prej ali slej ob glavo. Kako se že reče takemu režimu in takemu voditelju tega režima?

    • Gospod Tine,
      vsak iskren komentator ve, kaj gospod Putin je. Pa tudi, kaj dela z opozicijo.

      Bom pa ponovil vprašanje za milijon € in vas prosim za vaše mnenje: “Ali Rusija ta hip prenese demokracijo, ali bi ne bilo tako, kot je pri nas: neuko in nevedno ljudstvo kar naprej voli tiste, ki ga zatirajo, uničujejo?”

      • Guardini

        Medklic, ali arabske drzave prenesejo demokracijo ? Jo postrepublike SFRJ ? Ocitno pa jo Visegrajke. Kaj je narobe z nami ?

        • Poslušal oddajo gospoda Aleša Mavra o Poljski. Nisem vedel, a je to država z bogato zgodovino, s tradicijo … Mi tega nimamo in mogoče je to “narobe” z nami.

        • Kjer se demokracija spodbuja, se tudi razvija.

          Kjer se spodbuja zadovoljstvo z bivšim (in sedanjim) totalitarizmom, so ljudje prepričani, da kaj več trenutno ne zaslužimo in ne zmoremo.

        • Poškodovani smo, bolj kot si to priznavamo. Potrebujemo zdravljenje v obliki dialoga med obema sprtima stranema.
          Samo resnica nas lahko odreši zablod totalitarizma.

      • Morda ta hip ne prenese demokracije. A to ne pomeni, da je treba svoje nasprotnike odstranjevati.

        Če ne bi odstranjevali svojih nasprotnikov, bi še vedno lahko vladali, tako kot sedaj, le da bi se včasih morali pogledati v ogledalo.

        • Jap! Samo težko je imeti trdo roko, hkrati pa izobraževati ljudstvo, da bo sposobno demokracije. Komu je to že uspelo?

  • A se moramo Slovenci glede današnje Rusije in Putina res razdeliti med fanatične oboževalce in zagovornike in enako fanatične nasprotnike, med katerimi je seveda naš avtor.

    Čisto možno je, da ZDA novembra dobijo za predsednika Donalda Trumpa. No, potem bo imela najmočnješa svetovna demokracija in nosilka NATA, ki mu pripadamo, voditelja precej podobnega profila, kot ga ima trenutno Rusija. Trump in Putin tudi ne skrivata simpatij eden do drugega.

    Maja Sunčič, ki jo redko zadnje čase pohvalim, je včeraj objavila v Reporterju odličen komentar, ki ne le vleče vzporednice in enačaje med njima, ampak velike paradokse o odnosu slovenske levice in desnice do teh dveh fenomenov.

    • Ameriški predsednik, kdor koli že je in ruski car Putin po moji oceni nimata enakega statusa. Ameriški predsednik ne prinaša odločitev, odločitve se sprejemajo nekje drugje. Zadnji ameriški predsednik, ki je imel take ideje, je bil Kenedy … metem ko Putin pa odloča!

      • Če je Putin samo novodobni ruski car, potem zadeva ni tako grozna. Problem bi bil velikanski, če bi bil novodobni Lenin, Stalin, Brežnjev.

        • IF … “zadeva ni tako grozna … ”
          ——
          … torej je še sprejemljiva ?

  • Želim povedati, da je Zahodu, posebej pa Evropi gotovo v interesu dolgoročno imeti dialog in sodelovanje, vsakršno z Rusijo. Ne pa novo hladno vojno. Nekje na robu nje smo zdaj.

    Putin ni idealen voditelj, posebej ne po demokratičnih standardih, ampak kdo pa je. Vprašajte recimo Damira Črnčeca, kaj si misli o Merklovi. Ali koga drugega o Hollandu. Končno je stvar suverenosti ruske nacije, da si sama izbira oblast. Ni znakov, da bi bil Putin na oblasti proti volji večine ruske nacije, čeprav je res, da razmere v smislu demokratične politične kulture v Rusiji niso prav visoko razvite.

    Ne bi se pa zmrdoval o splošni kulturi ruskega naroda. Ni mi všeč, kako Maver o tem piše. Ne samo da je to narod visoke kulturne tradicije in to evropske, četudi pravoslavne, tudi v komunizmu ta kultura ni v celoti zatonila. Posebej recimo v glasbeni in baletni poustvarjalnosti so pod rdečim režimom vzdrževali visok nivo. Rusi so pod boljševiki res v glavnem imeli precej prazne trgovine, pa po drugi strani dobro obiskane knjižnjice. Verjetno Rusi, posebej izobraženci, v povprečju dokaj bolje poznajo svoje literarne klasike, recimo Tolstoja, kot zahodni ljudje v potrošniškem kapitalizmu svoje literarne klasike.

    Skratka, ni vse črno in belo. Tudi v rusko-ukrajinskem konfliktu ni vse črno in belo; čeprav je res, da si je Putin tam privoščil nesprejemljive poteze.

    Predvsem pa ta obisk ob 100 letnici ruske kapelice ne velja gledati skozi črno-belo optiko. Načelno je zelo pozitivno gojenje tega spomina in dobro nagovarja k humanim vrednotam, k miru in spoštovanju med narodi. Ne vem, zakaj je Steinbuch danes komentiral, da je ruska kapelica stvar slovenske levice in desnica z njo nima kaj početi( To je logični nonsens, pa tudi zgodovinski nonsens, saj so jo pred vojno postavili in zanjo skrbeli nasprotniki boljševikov, po vojni pa jo je komunistična Jugoslavija za dolgo namerno zanemarila). Če temu spominu da dodatno težo ruski predsednik, to načelno ni narobe, ni dejanje, ki bi se ga kritiziralo. Ali celo sramovalo.

    Če je Putin na Vršič prišel trkati na trenutno zaprta ali priprta vrata s strani Evropske zveze, je to poteza, o kateri se premisli in ki se jo lahko sprejme ali zavrne. Vsekakor ni prisila, ultimat, agresivnost; skratka nič negativnega.

    Pod črto – mislim, da je z desne preveč zaganjanja v ta obisk. Težko tudi očitati kaj nastopoma obeh govornikov, Putina in Pahorja. Pahorja so televizijski komentatorji spet šablonsko podcenili, pa je bil njegov nastop zelo tehten. Dobro izbrana tematika. Strinjam se z njim, proti terorizmu lahko uspemo samo skupaj ( znotraj nacije in v mednarodni skupnosti). Ne s parcialnimi in nacionalističnimi pristopi.

    Problem slovenske desnice je, da ne najde zmernosti v svojih dušah in svojem nastopanju. Dokler ne bo te zmernosti in zdrave dozi pragmatičnosti, tudi ne bo večine na volitvah.

    • Zdravko

      Avtor dokaj dobro skriva svoj cinizem, ki ga razkrije šele z navedkom “torej glavnina Slovenk in Slovencev”.
      Sicer pa ima dokaj prav, vse to kar mu očitaš mu delaš krivico. Tudi glede kulture in vsega. Prazne trgovine so najmanjše zlo boljševikov. Samo v Sloveniji to kar naprej poudarjamo, kot bistvo problema. In se spotikamo ob njem, da se levica kar sveti kot zlato.
      Meni je bilo zanimivo, da je od vseh tam Putin bil največji gospod. Ironično, dokaj.
      Toda tudi na desnici ne premoremo nobenega gospoda. Do takrat pa nam je lahko še Putin zgled.
      Kar se demokracije tiče, to gotovo ne more biti kriterij za nas. Večje parodije od demokracije kot jo imamo v Sloveniji boste težko našli.

    • IF .. “Ni znakov, da bi bil Putin na oblasti proti volji večine ruske nacije … ”
      ————
      V tujini bi isto lahko rekli za nas, da ne opazijo znakov da si želimo pravno državo. Saj vsakokratne volitve potrjujejo, da si teh sprememb “ne želimo” !!
      Pa je to res, IF ?

  • Trump niti slučajno ni enak Putinu.

    Tramp, kolikor je znano, ni odstranil še nobenega nasprotnika. V vsakem primeru bo v ZDA ostala demokracija in delitev oblasti, ne glede na to ali bo na njenem čelu Trump ali Clintonova. V Rusiji (in žal tudi pri nas) je npr. sodstvo popolnoma podrejeno politiki. Biti na čelu demokratične družbe ni primerljivo z biti na čelu formalno demokratične in v resnici totalitarne družbe.

    Sunčičeva ima dostikrat prav, a tokrat je povsem udarila mimo.

    • Ni udarila mimo. Ravno tokrat ne. Mentaliteta obeh je zelo podobna. Samo da je Trump osebno še malo bolj poln sebe in v nastopanju bolj zoprn. Zunanji okviri so pa različni, to pa res. Amerika je čvrsta demokracija z veliko tradicijo. Pa ne brez problemov. Sam volilni izbor je recimo problematičen zlasti z vidika financiranja politične kampanje. Preveč imajo na končen izbor vpliv tisti, ki financirajo kampanje. Lahko govorimo torej o posredni oblasti lobijev in omrežij ( Tudi v ZDA, žal, ne le pri nas in v Rusiji.)

    • Bistvena razlika med Trumpom in Putinom je v tem, da ima Putin enotno podporo v svoji stranki, ki je močna, pa tudi med ljudmi.

      Trump še v lastni stranki nima take podpore. Torej, če ga bodo podprli, ga bodo s stisnjenimi zobmi, da zmaga republikanec, potem pa ne bo imel tako prostih rok kot Putin.

      Tako, da, če bo predsednik, ga bodo hitro disciplinirali, da bo govoril dovolj diplomatsko.

  • Še to za zaključek: mislim da so slovenski škofje ob tem obisku pokazali zdrav in trezen odnos. Ne le s prihodom na Vršič in s stiki s srbsko in rusko Pravoslovno Cerkvijo in njenimi voditelji. Tudi s pametnimi besedami v javnih nastopih ( recimo celjski škof Lipovšek).

    Na splošno bi ocenil, da je kleriški vrh Katoliške cerkve njen bolj zmerni in človeško odprt del. Njene laične predstavnike pa, pa ne mislim tu Mavra, vsaj kar nekaj njih, neredko zanaša – v javne osebne konflikte in v nedialoške radikalne in pretirano desničarske nazore, ki bolj odbijajo kot privlačijo. Včasih se mi zdi za ugled in vsebinsko smer naše Cerkve bolj varno, da ostaja čimbolj kleriška.

    • “Tudi s pametnimi besedami v javnih nastopih (recimo celjski škof Lipovšek)”

      Lahko, če je možno seveda, lahko zvem, katere škofe besede so vam pustile tak vtis?

  • Zdravko

    In edini, ki se je pokrižal, je bil Putin. Polaganje vencev naših je bilo le higienske narave.
    Cirkus z varnostjo je služil promociji. Evropsko turistično žilo so kar zaprli skoraj za cel dan. Evropa se nam je smejala, naši so bili pa tako pomembni. Tu bi se spodobilo da bi desnica kaj rekla. Pa nič. Tu je smrt naše države. Svoboda ne velja nič, pravica ne velja nič, resnica ne velja nič.
    A desnica nima nič proti. Oni bi tudi, samo da niso na oblasti. In to je najslabše od najslabšega.

  • Zdravko

    Mister Conformista @cnfrmstA
    V politiki je malo stvari tako žalostnih kot servilnost sorojakov.
    Luka Lisjak ن @llisjak:
    dogodek, kot je Putinov obisk, je dobra priložnost, da uživamo v gledanju tekmovanja, kdo se bo bolj slinil za pregovornimi piškotki

    • Ah, to je isti populistični argument, samo z drugo tarčo kot znano levičarsko demagoško natolcevanje o slinjenju in prodajanju Amerikancem, pa o Tonyju Blairu kot Bushevem pudlju in podobne gostilniške nedostojnosti. Poblazneli antiamerikanizem skratka, ki se je razmahnil v Sloveniji ( tudi, ker ima močne medijske in oblastne pristaše)do neslutenih in nerazumnih razsežnosti …

      Z desne pa poblazneli iracionalnio protiputinizem, ki ga ob današnjem obisku izraža desna in katoliška ( ali “katoliška”) laična scena. Recimo na tviterju. Ki prav z gnusom piše o tem obisku.

      Kje jim je pamet? Malo naj berejo politično zgodovino ameriško-sovjetskih odnosov. Ponavadi so demokratski ameriški predsedniki povečevali razdore s sovjetskimi oblastniki, večkrat do roba vrelišča in celo nevarnosti jedrskega spopada ( Kennedy, v manjši meri Carter). Eden največjih dosežkov konzervativnih republikanskih mandatov Nixon-Kissinger in Reagan je pa prav srečevanje in dialog s sovjetskimi komunističnimi voditelji, kar je rezultirali z razorožitvenimi sporazumi in detantom in epohalnim rezultatom, ki je izšel iz pomembnega odnosa Reagan-Gorbačov. Padec komunizma in železne zavese.

      In to so bili komunistični liderji, ne kot Putin, ki niso obvladovali le Rusije, kot Putin, niti ne le SZ, ampak celotni Varšavski pakt + druge satelite.

      Naj pomislijo ti “desničarji” na dediščino Nixona in Reagana”

      • Zdravko

        Ti čisto podležeš propagandi, si omisliš neko veliko resnico, ki jo opravičuje in se povsem spozabiš.
        Tebi je hladna vojna bila kar neki, brez veze. Ti bi vse nekaj vmes, po sredini, z repom med nogami. Tako se svet ne vrti.
        Tudi praznino Pahorjevega govora nisi zaznal. Zelo slabo. Ti se boš še veliko čudil kaj se dogaja okoli tebe.

        • “Praznino” Pahorjevega govora zaznavajo tisti, ki nimajo kaj početi z njegovo vsebino. Racionalno soočanje kontinenta, ki z nemirnim svetom ni ločen z oceanom ( za razliko od Amerike), z grožnjo sodobnega terorizma je zame kardinalna politična vsebina.

          Levičarski obsedenci ali skrajneži od nekdaj nočejo neposrednega soočanja s terorizmom in teroristi ( včasih z njimi bolj ali manj odkrito simpatizirajo) in njihovo grožnjo, njih je logično še razumeti. Če ostalim ta Pahorjev diskurz ne pomeni nič, je to kaj šibko spričevalo za njihov IQ. Nemara seveda zavračajo Pahorjeve besede apiori za to, ker so a priori proti njemu politično proti. Kar je pa šibko, šibko.

          Teroristična grožnja je prvovrstno politično vprašanje; ta hip še posebej.

      • demaistre

        Bravo, IF, se povsem strinjam. Večkrat se ne strinjam z vami, ampak v komentarjih pod tem člankom ste popolnoma zadeli v črno.

        Te zmernosti v zunanji politiki, ki je krasila resnično konservativno zunanjo politiko nekoč, sodobna desnica ne premore več. Danes želi izvažati demokracijo, kot v Irak, Libijo .. očitno se iz teh humanitarnih in političnih katastrof ni še nič naučila.

  • Še nekaj – malo komično, da se take komentarje čutim dajati potrebo jaz, ki sem pred leti objavil članek v spletnem Reporterju proti ” sovjetofilnosti slovenske zunanje politike” pod Danilom Turkom in Karlom Erjavcem. Ampak tako je … 🙂

    Še nekaj – razumem da je avtorju Mavru velika bolečina in averzija do Putina povzročena z dogajanjem v Ukrajini. Janukovičeva vladavina tam je bila res “svojega denarja vredna” in ruski delež pri tej nesreči, vključno z današnjim polvojnim stanjem na vzhodu Ukrajine je velik.

    Odcepitev Krima od Ukrajine je mednarodnopravno več kot problematična. Kljub temu situacija ni črno bela, zgodovinski argumenti in volja prebivalstva govorijo precej v prid Rusiji.

    Vsekakor tiste zahodne države, ki so priznale neodvisnost Kosova, to so pa skoraj vse z nami vred ( izjema je pa recimo Španija), na čelu seveda z ZDA, v bistvu na načelni ravni nimajo kakega pametnega argumenta, če Kosovu dovolijo odhod iz Srbije na podlagi samoodločbe, zakaj Krim na podlagi samoodločbe ne bi smel iz Ukrajine.

    • Zdravko

      Ti pa res ne veš nič zakaj se kaj dogaja po svetu. Preveč knjig si prebral.

    • Domobranec

      Slaba primerjava. Krim se lahko primerja s Čečenijo, ne s Kosovom. Zakaj Krim na podlagi samoodločbe lahko gre v Rusijo, Čečenija pa ne sme iz nje. Na to vprašanje rusofili nimajo odgovora, ne da bi pokazali svojo rasistično nrav.
      Najbolj načelna in pravična rešitev za Krim (in za ostala sporna področja v Ukrajini) bi bila: mednarodno nadzirani referendum o njegovem statusu hkrati z enakim referendumom v Čečeniji in drugih entitetah Rusije, ki bi izrazile tako željo. In izglasovani status bi stopil v veljavo in bil mednarodno priznan.

  • svitase

    Spet smo priče neverjetnega klečeplazenja naše politike in medijev in to do tistega, ki je evropski simbol nedemokratičnosti, omejevanja svobode medijev, nepriznavanja suverenosti narodov in nepoštenja, saj stoji ruska vlada za dopinško afero ruskih reprezantanc.

    En del slovenske politike se očitno obožuje te nevrednote in jih skuša prakticirati na slovenski opoziciji.. Gliga skup štriha.

    • … tisti del, ki se ni odrekel revoluciji, podobno kot v Rusiji se ne bodo.

    • .. kdaj že je rekel sedaj že pokojni Bučar, da je revolucija končana ?

  • Gospoda IFa sprašujem, ali ve, da je ruski car Putin dal pobiti svoje kritike pa še marsikoga:

    Deset Putinovih kritikov, ki so končali v krstah
    http://siol.net/novice/svet/10-putinovih-politicnih-nasprotnikov-ki-so-koncali-v-krstah-422606

    Seveda bo gospod IF spregledal to vprašanje, ker z odgovorom: “Da!” posredno prizna, da Putinova oblast temelji na človeški krvi in da se s takim človekom kristjan pogovarja tako, kot se je Janez Krstnik pogovarjal s svojim krvnikom:

    Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« (Mr 6, 18)

    =========================================

    OPSSSS! Ampak to ni dobro, kajne gospod IF in gospodje škofi! Potem se je namreč zgodilo tole:

    Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. (Mr 6, 27)

    No, ampak tista dva duhovnika ki tu komentirata, me bosta popravila in povabila k spovedi, da mi dasta odvezo za to moje nakladanje o slabih pastirjih.

    • O takih stvareh se ni racionalno pogavarjati v duhu romanov Dannyja Browna. Ali drugačne politično-kriminalne fikcije. Zaenkrat dokazov, ki bi za za katerikoli od teh primerov prst krivde usmerjali direktno na Vladimirja Putina, ni bilo predstavljenih. Vsaj meni niso znani.

      • Gospod IF,
        prekosili ste samega sebe!
        🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI