E. Kovač, Družina: Kdo je Marija Magdalena?

Časnik 28.7.2016 9:14
 

XXI. stoletje bo stoletje ženske ali pa ga ne bo

Svetniški profesor teologije Anton Strle je bogoslovce na predavanjih presenetil s podatkom, da je bila Marija Magdalena v prvi Cerkvi bolj češčena kot pa Mati Marija. Prva Cerkev je bila polna življenja in vstali Kristus je bil sredi med njimi, zato so tudi z navdušenjem častili prvo pričo njegovega vstajenja. Kasneje se je seveda zelo razširilo češčenje Matere božje, saj so z marijansko pobožnostjo uspeli veliko bolj jasno izraziti versko resnico o Kristusu, kar pomeni, da Kristus ni samo pravi človek, ampak tudi pravi Bog. Tako se je v srednjem veku vsa krščanska Evropa preko Marijinih gotskih katedral pognala k nebu. Toda tudi češčenje Marije Magdalene ni zamrlo, prav letos pa je njen god papež Frančišek povzdignil v praznik.

Marija Magdalena preseneča s svojo ljubeznijo. Prva zazna, da je grob prazen, in tudi potem, ko to pove učencema ter onadva, ko se prepričata, odideta, še vedno vztraja pri grobu. Tako je Magdalena postala simbol ženske zvestobe. In ta zvestoba je nagrajena, saj skozi solze žalosti spozna svojega Gospoda, ko uvidi, da pred njo ni vrtnar, ampak njen ljubi učitelj. Njene solze obupa se spremene v solze radosti. Marija Magdalena nam razgrne žensko dušo, ki vidi dlje in globlje, saj je sposobna zaznati tisto, kar navadnim očem ni dano. Pove nam, da najgloblje resnice ni mogoče zaznati z razumom, pa naj bo naša misel še tako ostroumna. Da bi se nam resnica razkrila, je potrebno ljubeče srce.

Visoki srednji vek je še znal s trubadursko liriko povzdigniti simbol ženske, ki je predstavljal polnost in vzvišenost človeškosti ter ideal božjega med nami. Toda kasneje je bila v duhovnih spisih, posebno še v upodabljajoči umetnosti, Marija Magdalena vedno bolj orisana kot spokornica. V ospredje je stopala njena grešna preteklost in nato njena spokornost, ne pa njena radost nad življenjem in navdušenje nad sporočilom ljubezni iz evangelija, ki je iz nje naredilo pravega apostola. Da bi bila ta spokorniška duhovnost Magdalene bolj prepričljiva, se je uveljavila tudi zmotna razlaga Svetega pisma, da je bila najprej velika grešnica ali celo prostitutka. Kristus jo je res ozdravil, vendar ne vemo, kakšne bolezni. Marija Magdalena, grešnica in Marija, Lazarjeva sestra, so namreč tri različne ženske.

Danes se v teologiji vse pogosteje javlja misel, da ima ženska posebno poslanstvo v naši civilizaciji. Samo pomislimo: ko je Izrael odpovedal in so se možje razbežali, je ženska povedla svoje rojake v boj in so zmagali, kar je takrat pomenilo preživetje. Zato zasluži ime »žena Izraela« in ta poklon daje Jezus svoji materi v galilejski Kani. Podoba »močne žene« je spremljala tudi srednjeveške legende o Mariji Magdaleni, ki pripovedujejo, kako junaška in vztrajna je bila v svojem apostolskem poslanstvu v Sredozemlju.

Več lahko preberete na druzina.si.

 
Značke:

30 komentarjev

  • Vincencij

    Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo…..

    Na priprošnjo

    blaženega Antona Martina Slomška si želim,

    da tudi v naši cerkvi pri Sv. Duhu v Celju pridobimo

    upodobljenega angela (v obliki slike ali kipa).

    Amen.

  • “Visoki srednji vek je še znal s trubadursko liriko povzdigniti simbol ženske, ki je predstavljal polnost in vzvišenost človeškosti ter ideal božjega med nami. ”

    Malikovanje ženske in idealiziranje ljudi je zelo škodljivo. Ljudje, ki idealizirano niso sposobni ljubiti in imeti dobre odnose. Zaradi te malikovalske kulture je Zahod danes poln osamljenih ljudi, ločencev, zmedenih begavcev. Zatajili pa so duhovniki, ki bi prvi morali sporočati, kaj je ljubezen in kaj ni ljubezen.

    Ljubezen je čustvo, navezanost. Je odnos, je odločitev, je delo, je trud, je zvestoba, je nega, je kritičnost, je realnost, je razumnost,…

    • Ne vem, ali je to v tebi, ali si od nekod pobral, namreč to voljo zatreti potrebo v človeku, da ima ideale, da gleda proti obzorjem, da želi preseči sebe in stvarnost. Potrebo po transcendenci in transcedentiranju. Tudi željo po kulturi, npr.

      Ne vem, če ti, pavel, sploh veš kaj dosti početi s kulturo. Lej, tu si se po nepotrebnem znašel v konfliktu s srednjeveškimi trubadurji ( lahko pa bi se tudi s Petrarco ali Shakespearjem ali Prešernom ali Cenkarjem in številnimi….). Ali, če hočeš, s patrom Edijem Kovačem, ne le profesorjem in umetnikom, ampak med drugim gotovo enim najboljših pridigarjev v Ljubljani.

      Če je nekaj tako lastno človeku in civilizaciji, potem je verjetno vendarle položeno v človekovo dušo z nekim smislom, kaj misliš.

      • Presežnost (transcedenca), preseganje meja in delanje idealov, delanje popolnosti, delanje malikovati, to sta različni stvari. Bog je absoluten, ni nam potrebno absolutizirati idej, ljudi, stvari,…

        • Zdravko

          Te je treba naravnost vprašati ali Petrarca, Shakespeare, Prešeren, ali so malikovalci?

          • Seveda, so!

          • Zaradi mene pa se lahko vsi kulturniki in “kristjani” še naprej sprenevedate, da je cesar oblečen.

          • Umetniki, se reče. Kulturniki je komunistični izraz. Tipično birokratski.

          • Zdravko

            Brez besed sem.

          • To je pa pri tebi nemogoče. Ideal. 😉

          • Zdravko

            V zadnjem letu, dveh, si ti krepko izgubil nit.

          • Glede česa, z besedo na dan, ne bodi tako enigmatičen in skrivnosten?

            Meni je pa všeč, da ti nisi socialist in da imaš zdrav čut za pravičnost. Da ne slediš drhali. Morda te šraufa osamljenost (nisi navajen odnosov) in gospodovalnost (težko preneseš, da drugi niso tvoji ubogljivi otroci)

        • “Bog je absoluten, ni nam potrebno absolutizirati idej, ljudi, stvari,…”

          To je kontradikcija. Ideja o absolutnem bogu implicira ravno idealizacijo življenja, ki temelji na dejstvu, da imajo stvari neko vrednost same po sebi. Odnos med moškim in žensko tako ni več le odnos dveh ljudi, ki živita skupaj, imata morda otroke in se trudita preživeti iz dneva v dan na najboljši možni način v smislu zadovoljevanje nekih potreb. Ljubezen tako ni le čustvo, ampak je ideal, zaradi katerega to čustvo dobi nek pomen in vrednost. V nasprotnem primeru bi pač šlo ali preprosto za naravni oziroma socialni nagon ali pragmatičnost oziroma vse od naštetega.

          Lahko se seveda strinjam, da je tak pogled povsem iluzoren, ampaj jaz nisem veren, zato si ga lahko privoščim.

  • Patra Edija Kovača pa ne cenim več, glede na to, da nima osnovnega pojma o gospodarjenju, da je zadnjo encikliko tako nekritično in histerično branil.

    Žal mi je: Kovač, Gržan in še ene par frančiškanov imajo izkrivljene ideje o gospodarjenju, zelo malo znanja in so zmanipulirani z marksizmom in socializmom.

    • Gržan je kapucin, ne frančiškan. Težek si. Zavračaš ljudi kot kak fanatični pripadnik sekte. Če boš za Beethovna zvedel, da ni bil pristaš Adama Smitha, boš na lepem začel trdit, da so vse njegove sinfonije, koncerti, sonate, kvarteti zanič in da niso vredni papirja, na katerem so napisani. Kdaj te bo obsijalo spoznanje, da to nima smisla …

      • Malikovanje Države in ropanja ne more iti skupaj z duhovništvom. Lahko pa gre skupaj z Beethovnom, Shakespearom. Meni je bil šok zvedeti, da je bil Eric Fromm komunist in celo pripadnik frankfurtske šole. A kljub temu mislim, da je dobro stroko pisal. No, še enkrat bi moral vse brati s svojo novo senzibilnostjo na socializem, ki ni več primitiven lumpenproletarski, ampak prikrit v spreminjanju osebe, družine, šole, medijev in institucij, subliminalen.

  • Mariji Magdaleni je Jezus odpustil kar 7 grehov, tako zelo grešna je bila.

    Koliko grehov bi Jezus danes moral slovenske duhovnike ozdraviti:
    -tiste, ki nimajo pojma o gospodarjenju, pa ljudstvo zavajajo s socialističnim dušebrižništvom in ropanjem in malikovanjem?

    -tiste, ki s fevdalno gospodovalnostjo špilajo visoko duhovščino (farizeje) in odtujenost od preprostih ljudi?

    7 ali 9 različnih grehov?

    • Guardini

      Govoriš, kakor da si brez greha in imaš kompetenco obsojati druge. Vsak bo zase odgovarjal in če nisi ravnokar prišel iz spovednice tudi kamenja nimaš pravice metati. Napuh je tudi greh.

      • Hop, hop in še enkrat hop! Eno je opozarjanje in drugo je obsojanje oziroma kamenjanje. Spet tretje pa je namensko zamenjano opozarjanje z obsojanjem.

        Dober pastir gre za ovco čez prepade, da je iztrga Satanu. Slab pa pravi: “Na, pa je še ena šla! Kaj hočemo, tako pač imamo!” In sedaj nekdo pravi, da jih ne smemo razlikovati?

        Duhovniki imajo svoj uradni zgled, arškega župnika Vieneja. Poznate njegovo življenje?

        • Guardini

          Vianney je moj zavetnik in seveda poznam njegovo življenje. Ne gre v šoli a gre v spovednici.
          S Pavlom se že kar naslajata v kritiki duhovnikov in nisme opazil, da delata razliko med njimi. No, koliko pa menite, da je v Sloveniji slabih ?

          • Kako je že bila stara modrost: “Po župniku vera gor in po župniku vera dol.” Ali ta stara modrost ne velja več???

            Poglejte gospod Guardini,
            ni na meni, da bi sodil, kajti sklepati iz ene deset primerov na tisoč, je zelo neresno. Vendar vas moram vprašati, kaj si mislite o podjetju, kjer je lastnik moral zamenjati dvakrat vodilno osebje? Kaj si mislite o podjetju, kjer hišnik opravlja delo vodje? Kaj menite o podjetju, kjer vodilni dela reklamo za avto, prodajajo pa samo kolesa?

          • Ne vem, a je to sploh primerljivo !?

          • Da, gospa Amelie. Sicer posredno. Uspeh oziroma dobiček/izguba podjetja na koncu pove vse. Tako tudi upad kristjanov oziroma izumiranje staroselcev pove vse.

            In ve se, da Cerkev ni demokratična organizacija, da je strogo hierarhična. In v hierarhiji, kdor je zgoraj nosi polno odgovornost, ostali sorazmerno manjšo, pač glede na raven, kjer se nahajajo.

            Tako gospa Amelie. Se strinjava?

          • AlFe … “Se strinjava?”
            —-
            Ne vem če se, ker se mi še vedno zdi preveč poenostavljeno !!
            Na misel mi je prišla drugačna primerjava … na primer kot tek na kratke in tek na dolge proge. Pri teku na kratke ponudijo zvečer vsem prispelim telečjo obaro.
            Kaj pa na dolgih, ki mimogrede trajajo celo življenje ? Ponujajo nekaj kot na primer “zlato tele”… ?
            Razumljivo mi je, da se jih mmogo več odloči za prvi tek, kjer so rezultati kmalu na dosegu, medtem ko si pri drugem udeleżenci niti predstavljajo ne kaj bi to sploh lahko bilo !?
            Zato sem napisala da “ne vem” !

          • Guardini

            Župnike imamo kakršni so. Vsak bo odgovarjal zase pred Bogom . Cerkev smo vsi RKC kristjani.
            Vloga in poslanstvo laikov je morda večje kakor od duhovnikov.
            Ni pa lahko biti danes duhovnik v Sloveniji.

          • Gospa Amelie,
            življenje je enostavno. Zapletemo ga mi, ko skušamo naše odločitve za slabo prebarvati v odločitve za dobro.

          • Res je !

      • Zgleda so ti moja vprašanja, vprašanja običajnega grešnika , ki radovedno in brez ideoloških plašnic hodi po svetu, stopila na rep.

        Povej mi, slovenski “konzervativec” kako gre skupaj, da “konzervativci” cenite Guardinija, hkrati pa so se po njem zgledovali krščanski socialisti s Kocbekov na čelu? Je odgovor skupni vam in socialistom: zaščita fevdov, rent, “aristokratske poklicanosti”? Prosim povej, kaj ti je pri njem všeč in kaj je socialistom tako všeč. Kaj ustvarjalnega napiši! Ne samo, da za mano hodiš kot tercialka in me stalno obtožuješ…

        • Mešaš stvari med seboj. Jezus ni bil liberalec, niti socialist, je pa v njegovem nauku mogoče najti tako vidike osebne odgovornosti kot seveda solidarnosti, zaradi česar krščanstvo, ko gre za politična vprašanja, nikoli ni bilo poenoteno, ker niti ne predstavlja politične teorije. Hkrati pa z vidika liberalizma ali socializma krščanski nauk sploh ne predstavlja neke posebne vrednote, prej obratno.

  • Guardini

    Kako lepo si je nadeti masko grešnika brez predsodkov in hkrati zlivati gnojnico po onih, do katerih imam predsodke.
    Guardinija imam rad zaradi teološke jasnosti. Kako so ga zlorabljali naši Kocbeki pa za vero ni pomembno in mi je malo mar. Pač Dolomitarji in naivci.
    Za tabo pa hodim, ker uživam v vznemirjanju krapov, ki mislijo, da, ko kalijo vedno isto vodo v svoji mlaki, vlečejo nekoga za….


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI