J. Možina, TV SLO, Pričevalci: Marjan Podobnik

Časnik 26.7.2016 8:28
 
Foto: TV SLO.

Foto: TV SLO.

Marjan Podobnik, soustanovitelj prve demokratične stranke leta 1988 Slovenske kmečke zveze in njen kasnejši predsednik, v času osamosvajanja pa vodja največje poslanske skupine znotraj Demosa, zaključuje tokratni cikel pričevanj o 25 letnici samostojne Slovenije. Ob njegovih spominih na mladost v domačem cerkljanskem okolju nas popelje skozi začetke političnega delovanja, pri čemer izvemo zanimive podrobnosti iz zakulisja nastajanja prve stranke, delovanja Demosa in okoliščin njegovega razpada. Podobnik priznava nekatere vrinjene kadre slovenske tranzicijske levice znotraj SLS, ki jo je vodil od leta 1992 hkrati pa opravičuje vstop v Drnovškovo vlado po Puckovem prestopu iz SKD v LDS leta 1996 z oceno, da so uspeli zadržati številna podjetja v slovenskih rokah. Iskreno spregovori o medijskem in političnem linču, ki ga je bil deležen kot podpredsednik slovenske vlade in delovanju udbomafije – kot slovensko državo imenuje in se sklicuje na vzore Eda Ravnikarja. V zadnjem obdobju se je posebej angažiral pri civilnodružbenem delovanju za pravično mejo s Hrvaško.

Premiera v torek, 26. 7., na TV Slo 1 ob 23.06 uri. Ponovitve na TV Slo 3 v soboto, 30. 7., ob 9.05, TV Maribor, 31. 7., ob 13.10 uri in 1. 8., ob 13.10

 

Več o oddajah TV Slovenija Pričevalci na spletni strani.

Poletne ponovitve:

2. 8. 2016, BRUNO TEKAVEC
V izredno zanimivem pričevanju izvemo šokantno resnico o tem, kdo je izdal prve antifašiste tigrovce, ki so se 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici spopadli z Italijani. Pričevalec Bruno je prvič javno razkril družinsko skrivnost, da je bil to njegov oče Filip Tekavec, predvojni komunist in poznejši komandant ribniške čete. Pretresljiva izpoved o krutih razmerah, ki jih je kot otrok doživljal med vojno, potem ko je mamo zaprla in mučila domobranska policija, se nadaljuje tudi po vojni, ko ja mama po prihodu iz nemškega delovnega taborišča pristala še v zaporih OZNE. V pričevanju so predstavljeni izredno zanimivi dokumenti, med drugim originalne satirične ilustracije slovitega karikaturista Hinka Smrekarja vzet iz italijanskega policijskega dosjeja, ter mamin in stričev medvojni dnevnik.

9. 8. 2016, BOŽIDAR TREFALT
Izredno zanimivo pričevanje Božidarja Trefalta, (njegova brata sta Mito in Franček Trefalt), bo navdušilo tudi najzahtevnejše gledalce. Idilično otroštvo na Primskovem in na Bledu, kjer je bil oče upravnik hotelov, je prekinila vojna. Božidar je bil kot dijak v Ljubljani priča začetkom OF in šoku, ki je nastal, ob likvidacijah zavednih Slovencev. Globoko ga je prizadel umor sošolca Lojzeta Grozdeta, pa Darka Mavsarja, balkanskega prvaka v metu kopije, še prej pa se spomni, kako so ljudje molili ob truplih dr. Ehrlicha in študenta Rojca. Skupaj s sošolci z Rakovnika, ki so imeli status beguncev so bili poslani na Kočevsko, on sam pa je pri kmetu Kljunu v Dolenji vasi pri Ribnici dočakal kapitulacijo Italije. Pridružil se je slovenskim četnikom pod poveljstvom stotnika Cerkvenika in postal pomočnik mitraljezca. Po premiku mimo Turjaka septembra 1943, ko še ni bil zavzet, je bil udeležen v spopadu s partizani pri Želimljah. Pozneje je opravil tečaj telegrafista in deloval tudi pri domobranski propagandi. Bil je v skupini domobrancev, ki so jih Nemci želeli usposobiti za let in pristanek z jadralnimi letali, to so jih tudi vadili na letališču v Cerkljah. Šlo je za desant na Drvar, vendar so domobranski poveljniki to preprečili. V času vojne je delal tudi za ilegalno organizacijo Pobratim, ki je nasprotovala ravnanju komunistov. Nekaj posebnega je njegov spomin na nenavaden novinarski “izlet” v Nemčijo leta 1944, kjer si je poleg Berlina in še ne razrušenega Dresdna, ogledal še Prago in Dunaj. Ob koncu vojne je doživel žalosten umik čez Ljubelj, usodo Vetrinja, kalvarijo po vrnitvi v roke partizanov ter pekel šentviških zaporov. Božidar Trefalt bo z gledalci podelili travmatične dogodke v šentviških zaporih, ki so ga zaznamovali za vedno in ga na nek način trajno oropali svobode.

16. 8. 2016, DR. PETER STARIČ
91-letni, dr. Peter Starič, znanstvenik s področja elektrotehnike in pisec številnih tehtnih člankov in strokovnih knjig z mednarodno veljavo, nam v iskreneni pripovedi obudi spomin na italijansko koncentracijsko taborišča Gonars, kamor je bil skupaj s številnimi Slovenci interniran junija 1942. Tam jih je obiskal kardinal, poznejši papež Janez XXIII, taboriščniki pa so ga sprejeli z slovensko himno Naprej zastava slave. V taborišču je Starič hudo zbolel za grižo, pozneje pa za tuberkulozo in komaj preživel. 26. maja 1945 je prisustvoval znamenitemu govoru na Kongresnem trgu v Ljubljani, ko je Tito grozil s poboji svojih nasprotnikov. Kmalu je tudi sam doživel travmatičen prizor v Celju, ko so partizani z bikovkami pretepali vojne ujetnike na poti v koncentracijsko taborišče Teharje. Ti so morali teči in in legati na tla, med njimi tudi stari ljudje in matere z dojenčki. Stariču je pozneje uspelo več let projektno delati v ZDA, kjer je deloval v znanstveni sferi. Skupaj z ameriškim kolegom sta izdala zelo cenjeno strokovno knjigo s področja fizike, v ZDA pa so nedavno natisnili tudi njegove spomine na življenje pod totalitarizmi.

23. 8. 2016, FRANC OBLAK
Franc Oblak iz Stožic se je kot mladenič pridružil Vaški straži v Savljah pri Ljubljani, ki je nastala zaradi zaščite pred partizanskim terorjem. Pozneje je odšel na Primorsko in sodeloval v domobranskih enotah, ki so bile razpete med okupatorjem, partizani in četniki. Zelo zanimivo je ozadje spopadov za Črni Vrh, Col, Sinji Vrh, Otlico in druge kraje. Oblak se je ob koncu vojne umaknil v Italijo, kjer je izvedel za tragično usodo vrnjenih domobrancev, pozneje pa je odšel v Argentino, kjer si je ustvaril novo življenje.

30. 8. 2016, ANA OBERSNEL, ČERIN
Pričevalcem, kot je Ana Čerin, poročena Obersnel, je potrebno pozorno prisluhniti. Starša, begunca s Primorske, sta v kraljevini Jugoslaviji ustvarila znano vinogradniško posestvo v imenitnem dvorcu sredi haloških goric, ki so ga med vojno zasedli nacisti. Družina se je umaknila na Dolenjsko, kjer so vsi Anini bratje stopil v partizane, trije so tudi padli. OF je podpiral tudi oče, a to ni nič pomagalo. Po vojni so ga razlastili in ponižali, njihovi vinogradi, ki jih je oče kot vesten gospodar skrbno obdeloval, pa so v komunizmu propadli skupaj s Čerinovim dvorcem, ki je sedaj razvalina. Zgodba o tem, kako je povojni režim uničeval podjetniško pobudo in razlaščal tudi tiste, ki so ga podpirali, je žalosten spomin in opomin na dobo socializma.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI