Svoboda – enakost – bratstvo ali smrt

Žiga Turk 26.7.2016 6:35
 
liberte

Foto: Vikipedija.

Nica – Istanbul – Ansbach in smrt

Ko je v Nici islamist s tovornjakom zapeljal v množico in ubil 84 ljudi, 303 pa ranil, se ni sprožil običajni refren, češ, gre za »napad na naš način življenja«, na kofetkanje, ples in bikini kopalke. »Naš« način življenja namreč ni Angleška promenada v Nici, kjer so med drugim restavracije z dvema Mihelinovima zvezdicama, hoteli s petimi, ter kavarne in bari, kjer pivo težko dobite za manj kot 7€. Naš način življenja je Portorož, z kebabđinico in štanti cenene kitajske plastike na najbolj elitni lokaciji.

Napad se je zgodil na francoski državni praznik – dan Bastilje, ki ga praznujejo v spomin na francosko revolucijo. Nica v očeh mnenjskih vodnikov zato ni bila napad na »naš način življenja«, ampak napad na svobodo, enakost in bratstvo, ki danes velja za geslo tiste revolucije. To lahko pozdravimo kot določen napredek, saj narativ islamskega terorizma približa trku civilizacij oz. konfliktu med dvema versko-etičnima sistemoma. Sreča v nesreči je, da je geslo o svobodi, enakosti in bratstvu pri napredni inteligenci priljubljeno.

Konzervativna inteligenca s tem v zvezi rada citira pogovor med Richardom Nixonom in Zhou Enlaijem, ko naj bi slednji na vprašanje o tem, ali je bila francoska revolucija pozitivna ali ne, odgovoril, da je za oceno še prezgodaj. Nekateri zdaj trdijo, da to ni bil odraz kitajskega dolgoročnega razmišljanja, ampak napaka v prevodu. Kakorkoli, svoboda, enakost in bratstvo ostaja primerno geslo za zlorabljanje v dnevnopolitične namene in interpretacije, ki so daleč od tistih iz leta 1789.

Smrt …

Takrat je bilo geslo samo eno od mnogih. Alternativa je bila smrt. Smrti je bilo v tistih letih v Franciji veliko. Geslo ni prepričalo z močjo argumenta, ampak z dolgo senco giljotine na francoskih trgih. Postalo je »uradno« šele sto let pozneje, v tretji francoski republiki. Takrat brez smrti.

Glede na to, da se o vseh vprašanjih znamo razdeliti na leve in desne, se lahko tudi v primeru napada na svobodo, enakost in bratstvo v Nici. Levi bodo trdili, da islamisti napadajo, ker je svobode, enakosti in bratstva premalo. Ker neoliberalizem natika ljudem verige kapitala in potrošništva. Ker ljudje iz Bližnjega in Srednjega Vzhoda ter Afrike nimajo svobode, da bi se preselili v Evropo. Ker jih nimamo za enake. Ker jih bratsko ne sprejemamo v svoja mesta in vasi.

Desni bodo trdili, da so svoboda, enakost in bratstvo so in so samoumevni. Če se komu zdi, da je tega premalo, pač ne ve, če parafraziramo od Edmuda Burkea, kje mu je mesto. Da pač ne more imeti vsega in zdaj. Če parafraziramo Freddyja Mercuryja.

Ali svoboda, enakost in bratstvo

Svoboda naj bi originalu pomenila, da je svoboda človeka omejena samo s svobodo drugih ljudi. S tem imamo konzervativci sicer manjšo težavo, ki jo najlažje pojasnim okolju prijazno – tako omejena svoboda vključuje uničevanje narave, če le to ni na škodo ljudi. Konzervativci si svobodo omejujemo s principi, katerih merilo ni samo drug človek, ampak tudi narava, tradicija, večnost, če hočete Bog. Pravzaprav ne samo konzervativci, tudi drugi, le da se tega manj zavedajo.

Enakost danes zlorabljajo z razumevanjem, da gre za ekonomsko enakost, enakost v blagostanju, enakost pri dostopu do interneta in zdrave čiste pitne vode. V času francoske revolucije je pomenila enakost pred zakonom ter pri dostopu do služb v državni upravi in vojski. O tej slednji enakosti med demokrati vseh barv ni nobenih razlik.

Bratstvo obe individualistični gesli uravnoteži s kolektivistično bratsko povezanostjo med ljudmi. Ne med vsemi ljudmi, ampak med Francozi, celo več, v originalnih pojavnih oblikah (bratstvo ali smrt) celo zgolj znotraj ene klike. Spomnimo, bratovščina je lahko tudi islamska.

V svojem bistvu so gesla sekularna. Dva od treh bi po Haidtu nedvomno postavili na levo stran moralnih temeljev. Bratstvo v benignem pomenu pa govori o družbeni kohezivnosti, ki je sicer domena desnih temeljev. Geslo je zato med Evropejci široko sprejeto. Z dovolj ozko originalno interpretacijo iz časov meščanske revolucije v Franciji, se brez težav strinjajo tudi konservativci.

Obrat na Bosporju

Veliko vprašanje pa je, ali lahko to temeljno geslo Zahoda vsaj do enake mere kot zahodni konzervativci sprejemajo tudi prišleki iz islamskih azijskih in afriških držav. Velikanski indikator da ne, je dober dan po terorističnem napadu v Nici prišel iz Turčije. Nekaj drobnejših pa v dnevih, ki so sledili, iz Nemčije.

Turčija je dolgo veljala za državo, ki je dajala upanje, da je muslimanska družba lahko sekularna in demokratična hkrati. V tem delu sveta – od Pakistana do Egipta – smo namreč poznali sekularne diktature pod komando generalov in polkovnikov, ali pa teokratske režime, nekatere celo z volitvami in parlamentom. Po ustavi moderne Turčije, ki jo je pisal še ustanovitelj Mustafa Kemal Paša Ataturk, je imela vojska nalogo, da Turčijo drži v polju sekularnega. Po potrebi so vsake toliko izvedli državni udar in popravili smer. Prejšnji petek so spet poskusili. Popolnoma neuspešno.

Ker je v zadevi resnično zanimivo, je, kako malo podpore so imeli med ljudmi. Kako majhen, preplašen in nemočen je sloj moderno, sekularno, evropsko razmišljujočih ljudi v Turčiji. Prav nihče se ni zganil in protestiral v podporo pučistom. Nasprotno, ulice je zasedlo ljudstvo, ki je z vsemi štirimi na »desnih« torej verskih in identitetnih moralnih temeljih. Ki slišijo gesla o veri, naciji in pripadnosti. Mitingi resnice in vseturške ljudske vstaje še kar trajajo. Politični islam je zmagal.

Geostrateška posledica uresničuje možnosti, ki jo je napovedal že Huntington. Turčija ne kot »nova članica Evropske Unije« (kot zaničevalno imenujejo nas), ampak kot vodilna v bloku islamskih držav. A to je druga tema.

Obrat doma

Luči razsvetljenega racionalizma ne ugašajo samo v Turčiji. Tamkajšnje moderne elite bodo Erdoganovi, ki se naslanjajo na »avtentične ljudi«, pozaprli. Referendum o Brexit je pokazal, da jih v Veliki Britaniji na temo domovine sliši 52%, »odtujene pro-evropske elite« pa je 48%. V ZDA prve nagovarja Donald Trump, elite pa Hillary Clinton. V Sloveniji še čakamo, da se pojavi nekdo, ki bi Slovenijo naredil spet veliko in resnično samostojno. Bojim se sicer, da zna imeti več uspeha tisti, ki bi hotel, da mu to deželo naredijo spet socialistično. In jo očistijo elit.

Svet počasi, dan za dnem drsi v nasilje. Populizmi tekmujejo za pozornost starih, globokih, prirojenih človeških občutkov. Ki so ljudem dostopni brez truda. Vsem populizmom – islamskemu, nacionalnemu in socialnemu – je skupno to, da eno vrednoto napihne čez vse ostale in prek meja, ki jih postavlja premislek. Ne samo svoboda, enakost in bratstvo, tudi smrt postaja del vsakdana. Del normalnosti. Ki redefinira normalnost v nekaj, kar nekoč ni bilo normalno.

Kadar sem pesimist, se mi zdi, da je treba populizmu nasproti postaviti drug populizem, dati glavo med ramena, in upati, da gre vihar s čim manj škode mimo. Kadar sem optimist, napišem kakšno kolumno. Za elito, ki bere in razmišlja. Ki strah, sovraštvo in predsodke drži na vajetih z razmislekom.

 
Značke:

37 komentarjev

  • “leve in desne, se lahko tudi v primeru napada na svobodo, enakost in bratstvo v Nici.”

    Jaz pa mislim, da bo nagon po preživetju razdeli EU domorodce med tiste, ki se bodo muslimanom uprli na one, ki bodo prestopili v islam. Sicer sem pa črnogled, kar se tiče EU domorodcev, saj celo papež uvaža muslimane.

  • ” Ki strah, sovraštvo in predsodke drži na vajetih z razmislekom”…

    “Če skupnost postavi ENAKoST pred SVOBODO, ne bo imela ne ene in ne druge.
    Če skupnost postavi SVOBODO pred ENAKOST, bo imela obe.” dr. Milton Friedman

    Erdoganizacija (Putinizacija) Evrope, ZDA in Slovenije. En Firer, en Narod, ena Država … en kolektiv klonov. Ko samo 100 ljudi sme razmišljati. Kolektiv klonov pa sme samo slepo, hlapčevsko, suženjsko ubogati. Ko 100 politkomisarjev centralnega komiteja išče primerne tipke kolektivnih čustev, da množico klonov kuri, hujska in spravlja v delirij evforije, triumfa, histerije, panike ali večvrednosti “božanskega” naroda. ” Mi imamo vrednote, vi pa ne!”

  • Pavel, tudi Friedman je nasedel interpretaciji enakosti, ki so jo kasneje vsilili socialisti in komunisti.

    Med revolucijo so se Francozi borili za enakost v smislu enakosti pred zakonom – da se po enakih zakonih in na enakih sodiščih sodi plemstvu, duhovščini in vsem ostalim in da so državne in vojaške službe na voljo vsem – po meritokratskih kriterijih. V Sloveniji imajo polna usta enakosti, a tovrstne še nismo dosegli. Zato je vrstni red, o katerem je govoril Friedman, precej nepomemben.

    • Hvala.

      Žiga,
      je Friedman res nasedel, je bil res tako neumen? Ali pa se je samo prilagodil (jezuitsko inkulturiral) sodobnemu, večinskemu (komunističnemu in socialističnemu) pojmovanju enakosti, da bi ta populacija lažje dojela in razumela nelogičnosti in iracionalnosti, ki jih kolektivno in fanatično zagovarja.

    • Žiga, morda pa ti ne veš, kakšne so vrste enakost.

      1. Enakost pravil igre za vse oz. enakost pred zakonom oz. moralna enakost.

      V državnih inštitucijah – ali tudi zasebnih – obravnavaš vse stranke enako, ne glede na njihove osebne okoliščine.

      2. Enakost začetnih možnosti

      V začetku življenja bi vse postavili v enak položaj, potem pa pustili pri miru.

      3. Enakost rezultatov

      To zagovarjajo socialisti. Ne glede na to, kako delaš, kaj delaš, koliko delaš – na koncu bi imel enako kot vsi ostali.

  • Ne razumem številnih “desnih”, “konzervativnih” “intelektualcev, ki prezirajo in satanizirajo razsvetljenstvo. Kakšni so bili občutki, ko je na dan francoske revolucije (odklanjam pobijanje, podpiram pa razcvet svobode, razmišljanja in odprave fevdalizma, fevdov in rent), ISISov psihopat kosil s tovornjakom civilne žrtve v Nici. So ploskali? So ploskali, ker je napadel in izničil (nihilizem) razsvetljenstvo in začetek individualne svobode, individualizma? So zasebno ploskali, ker lahko sedaj končno populistično in kolektivistično kurijo grmade in kot komunisti vse muslimane kolektivno obsodijo na Barbarin rov, Babji dol in Katinski gozd. Putin (komunistični birokratski barbar in “konzervativni” car) v eni shizofreni osebi.

  • Zdravko

    Najbrž gre za enakost pred zakonom. Vsaj jaz to tako razumem.
    Vendar danes gre vsem za varnost. Vse troje bi takoj zamenjali za varnost. Slepo, brez pameti. In izgubili bi vse troje.
    Nam sta lenin in stalin priskrbela varnost. Še danes traja. Iz njunih grobov se napaja, do današnjih dni.

    • Zdravko: “… Vse troje bi takoj zamenjali za varnost. Slepo, brez pameti. In izgubili bi vse troje.”
      =========================

      Brez varnosti ni ničesar od te trojice!

    • ” Vendar danes gre vsem za varnost. Vse troje bi takoj zamenjali za varnost. Slepo, brez pameti. In izgubili bi vse troje.”

      Tako je. Tudi vero v Kristusa so izgubili. Sedaj imajo vero v vstalega Stalina.

      • pavel: “… Tudi vero v Kristusa so izgubili.”
        ====================

        Vera v Kristusa te ne obvaruje pred invazijo vere v Mohameda.
        Tvoj pogled meji že na verski fanatizem.

    • Na zunaj se vidi, da iščejo MOČ. Kdo je dovolj močen, da nam varuje fotelje? Sploh ne gre za to, da bi Slovenci podpirali politični program oz. politike, ki ga učinkovito in uspešno izpolnjujejo.

      Gre se za edini kriterij : kdo bo njihove bolje “zjebal”. In potem histerično nabijajo igrice Naši – Vaši, vsi pa padamo v razsulo in revščino.

  • Zamenjali svobodo za varnost in sedaj se pri nas v TV Odmevih čudijo:

    Gobec: “Zakaj je prizadeta država, ki je radodarna gostiteljica migrantov”

    http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174418399

    V 13. sekundi 🙂 🙂 🙂 🙂

    • Lahko bi se tudi vprašala:

      “Gobec: “Zakaj ni prizadeta npr. Madžarska, ki je tako negostoljubna do migrantov”.

  • Glede varnosti se ne strinjam z Zdravkom in pavlom. Človek, ki se ne počuti več varnega, ki ga je strah ali ga celo grabi panika, neha biti racionalno bitje, postaja lahek plen demagogov in populistov.

    Občutenje neke temeljne varnosti je potrebna, da človekova psiha normalno funkcionira, da se človek čuti in obnaša svobodno, da je radoveden, ustvarjalen. Varnost na več nivojih od družinskega do širše strateško političnega.

    Recimo, nevprašljiva stabilnost in perspektivnost EU in Nata je pomembna, da državljani znotraj teh integracij lahko normalno dihajo, razmišljajo, funkcionirajo. Dobri odnosi s sosednjimi državami so tudi ključni itd.

    Torej, varnost je pomembna javna kategorija in dobrobit. Praviloma resnejša konzervativna ali desno-sredinska politika bolj kot druge stavi na načelo “law and order”. Eden smislov tega načela je, da zadovolji potrebo človeka po varnosti, ki je legitimna in naravna potreba normalne človeške psihe.

    • Zdravko

      Sem se kar bal, da se ne boš strinjal. Pa da ne bom skušal biti preveč pameten, ti bom citiral Roosevelta:
      Those who would give up essential liberty to purchase a little temporary safety deserve neither liberty nor safety.
      Ne zaslužiš si ne enega ne drugega.
      Jutri je lahko vojna. O kakšni varnosti bi ti rad govoril? Vem, si že nekoč rekel, da bi vojno prepustil vojski, ti bi pa skrbel za druge stvari. Japajade.
      In isto velja tudi Rikiju.
      Nobena varnost ne more biti večja od te trojice! Nikoli!

      • Razumni kompromisi, tudi na račun svobode, so za zagotavljanje varnosti pač potrebni. Od nekdaj jih pozna tudi zahodni svobodni svet, samo tehnologije se spreminjajo. Recimo, ne bo nam krona z glave padla, če nas kdaj posname kakšna kamera ali če moramo na kakšnih varnostno občutljivih točkah pokazati kakšen dokument več. Seveda si nikakor ne želim žičnatih ograj, ali osornih uniformirancev na meji, kot v času komunistične Juge, pred katerem bi se moral ponižno braniti in zagovarjati zato, ker sem sploh tam in se nadejam iti čez mejo in me oni v svoji visokosti pustijo čakati.

        Torej, spet gre za vprašanje prave mere. Cum grano salis urejene države.

        • Zdravko

          Tu ni nobenih kompromisov. Pokazati dokument je potrebno povsod, kjer je potrebno pokazati dokument. Ne pa tam kjer si izmislijo, da ga je treba pokazat, češ zaradi varnosti.
          Ti si zavrgel tudi pravičnost. Tudi to bi prodal za navidezni red in empirične “koristi” prebivalstva ali kogarkoli že.
          Slovenija je vse to zavrgla v celoti. Komunisti so že poskrbeli za to, da vsaj ena od te četverice ni nikoli spoštovana! Zato pa smo dežela sužnjev, kjer niti crknjeni begunec noče ostati. Vsi pa lahko občudujejo čiste ceste in pobarvane fasade. Ja, od tega bomo živeli, najbrž.

      • Zdravko: “In isto velja tudi Rikiju.
        Nobena varnost ne more biti večja od te trojice! Nikoli!”
        =========================

        Pa to so floskule, ki jih ljudje pač ne sprejemajo, pa ne samo ljudje celo kralj živali jih ne.

        Npr. : Šimpanz v džungli živi 40 let, v kletki živalskega vrta pa petdeset. Izgleda da je z vso to brezmejno svobodo nekaj hudo narobe.

        Levi v cirkusu bi zlahka odgriznili glavo svojemu krotilcu. Pa tega ne storijo. Za kos mesa, ki ga vsak dan dobijo, se pustijo dresirat. Lev je res veličasten kralj v džungli, ampak za kos mesa se mora pa prekleto potrudit, sploh, ko je malo starejši. Tiste gazelice tečejo ko strela.

        Tvoje floskule spominjajo na politične govorance Tanje Fajon: “No, violence will not be our future. We will not allow it. Europe stands united! Europe stands in solidarity with Germany. #MunichAttack”

        Ampak ko se je udeležila konvencije demokratov je pa zapisala:

        Izjemno varovanje. V spremstvu varnostnih služb dobro uro vožnje in hoje do demokratske konvencije.”

        Lahko bi še dodala: Demokrati so okrog svojega centra postavili za cca 7 km ograje, čisto drugače kot neki Trump. Ampak ni, ograje ne sodijo v njen demagoški koncept.

        • Zdravko

          Človek ni žival.
          Če ti je pa Rooseveltov citat floskula, potem ti tudi jaz ne znam bolje razložiti.

          • Je pa tisto izjavil Franklin, Roosevelt pa je raje vrgel dve atomski bombi in s tem zagotovil največjo možno varnost za svoje državljane.
            Da človek ni žival trdi človek, živali tega ne morejo. Kakorkoli, oboji so živa bitja, ki jim(nam) je skupen samoohranitveni nagon, ki je daleč najmočnejši. Brez njega se nam ne bi bilo potrebno pogovarjati o drugih vidikih bivanja.

    • Pa saj to točno govorim. Da so žrtve Fritza oz. komunizma in mafije ravno zaradi globokega občutenja strahu, ne počutijo temeljno varne. In za to na tak ali drugačen način delajo isto škodo demokraciji in skupnosti kot mafijci, ne samo, da kopirajo obnašanje mafijca (primitivno klonovsko), ne samo, da sodelujejo z mafijo, celo Fritza v resnici ščitijo (stockholmski sindrom).

      Točno to je Zdravko rekel glede varnosti, da so zanjo pripravljeni vse prodati. Tu jih ima Hudič na edini vrvici. Ker v resnici ne verujejo v Boga, ki edini daje temeljno varnost, ljubezen in moč. Ampak kot tipični neverniki begajo po svetu iščoč Močnega, Hudiča, Santana, ki naj bi jih pred komunisti in mafijo zaščitil.

      Panika in histerija glede Brez-Varnosti in logično iskanje Moči. In kot slab trgovec bi vse vrednote in bližnje prodali za lažni občutek varnosti. Presenečen sem koliko kristjanov je že padlo na to finto in koliko desetletij že vztrajajo v tem zlu.

  • Ker dominantni mediji opravičujejo islamski terorizem kot dejanja depresivnih posameznikov so migranti začeli to izkoriščati za izsiljevanje:

    Sirski migranti na Škotskem: “Depresivni smo, hočemo v London!”

    https://twitter.com/RevijaReporter/status/757858567177244672/photo/1?ref_src=twsrc%5Etfw

  • Svoboda – enakost – bratstvo je sila posrečen trias socialnih vrednot.

    Preživel je kot tako dominanten skozi že skoraj 250 let po mojem tudi zato, ker se te med seboj različne ali celo delno konfliktne vrednote lahko harmonično uravnotežujejo. V neki zlati sredini, aurea medriocritas.

    Tu vidim odzive, delno velja tudi za samega avtorja članka, da bi tista od treh načel, ki se jim zdijo manj nesporno koristna ali celo potencialno sporna, obravnavali v čim ožjem pomenu. Jaz se s tem ne strinjam. Mislim, da je dobro, da ( za protiutež) obstajajo ljudje in njihova tudi politična predstavništva ( praviloma bolj leva), ki pojem enakost pojmujejo mnogo širše kot le enakost pred zakonom in jim recimo Robin Hood ni negativni literarni junak.

    Vsekakor se mi recimo zdi nedvomno prav, da pedagogi obravnavajo svoje učence, študente povsem neodvisno od njihovega socialnega statusa kot enakovredne ljudi in jih tudi vzgajajo v tem smislu. Med drugim načela meščanske revolucije podirajo razredno ali kastno, preveč vertikalno organizirano družbo in državo. In tako je prav.

    Eno bistven političnih načel meščanskih demokracij je enakost volilne pravice. Dosežena na naših tleh pod Avstroogrsko ( sicer še ne po spolu) ob nasprotovanju liberalcev ob podpori katoliških konzervativcev (SLS) in socialdemokratov. Skratka, en človek – en glas. En glas tako za brezdomca izpod mostu kot za šefa uprave Krke. Kot bistveno načelo meščanske demokracije.

    Ta 3 načela: Liberte, egalite, fraternite je povzelo razsvetljenstvo. Kar pa ne pomeni, da so v neki duhovni koliziji z načeli, ki so od nekdaj bila lastna civilizaciji, a so jih družbena razmerja in interesi zastrli in izkrivili. Dejansko so svoboda, enakost, bratstvo globoko evangeljske, torej novozavezne vrednote.

    Celo tako zelo evangeljske, da se mi zelo reducirano pojmovanje kateregakoli od teh treh načel ( tudi bratstvo je enako pomembno – v smislu najširšega načela Gens una sumus, kot pravi v motu svetovna šahovska federacija) francoske revolucije zdi v čistem nasprotju z duhom evangelijev.

    • IF: “… …, ki pojem enakost pojmujejo mnogo širše kot le enakost pred zakonom in jim recimo Robin Hood ni negativni literarni junak.”
      ======================

      Obravnava “mnogo širše” je v tem primeru odlična osnova za neenakost, oz. za “Vsi so enaki samo nekateri so malo bolj (na široko) enaki”

  • Ne strinjam se s poenostavljanjem Žige Turka, ko vse režime od Afganistana do Egipta uvršča v dve kategoriji. Ali teokracije ali vojaške diktature. Na srečo še obstaja kakšna druga vrsta. Res je, da jih je, zaskrbljujoče, vse manj. Taki izjemi sta recimo Jordanija in Kuvajt. Zahodno od Egipta pa predvsem Tunizija.

    • Pa Iran, pomembna in velika država, kaže nek potencial za vračanje v bolj normalne vode, v kakršnih je plaval pred prihodom Homeinija.

  • Tadej Vengust

    Temelji svobode enotnosti in bratstva so krščanski. žal v tem primeru bolj kot ne velja Chestertonov-a znana misel “The modern world is full of old Christian virtues gone mad. The virtues have gone mad because they have been isolated from each other and are wandering alone.”
    Na primer bratstvo ima izvor v enem očetu, če ni skupnega očeta tudi bratstva ni, ali pač besede dobijo drug izpraznjen pomen, pod katerimi si vsakdo predstavlja kar hoče. Relativizem vrednot.

  • Človek ni enodimenzionalno bitje, zato ne more živeti le od ene vrednote. In takšnega človeka v resnici tudi ni. Vsakdo živi na osnovi cele vrste univerzalnih vrednot.

    Redko so pa vse vrednote enako v ospredju. V danem trenutku v ospredje postavljamo tiste vrednote, za katere vemo ali čutimo, da so ogrožene ali bolj ogrožene. S tem se pa seveda ne odrekamo ostalih vrednot. Če se razmere spremenijo, v ospredje pridejo druge vrednote.

    Zato je hierarhija vrednot dinamična kategorija, odvisna tudi od trenutnih razmer in interesov.

  • Davnega 29.10.2015 se je škof Štumpf uprl svojim nadrejenim: “Karitativnost na način, kot jo peljem sedaj, je kanal za naše samouničenje. Pred kratkim sem voditeljema soboške škofijske Karitas dejal, naj pomoč migrantom sodelavci Karitas uravnovesijo tako, da ne bodo zanemarili domačih ljudi, ki so tudi potrebni pomoči. Karitativnost kot prosta pot v Evropo za tiste, ki prihajajo samo zato, da bi uničili krščanstvo? Prosim vas lepo! To ni karitativnost, ampak naivnost.”

  • Kot da smo se ponovno znašli v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kot takrat, tudi danes ni problem v tem, da se najdejo ljudje, ki igrajo na "stare, globoke, prirojene človeške občutke". Problem je v tem, da naenkrat ljudje voljno začnejo izbirati takšne voditelje. Kar pomeni, da se je premik k populizmom, ki so podlaga za totalitarizme, že zgodil.

    • “Problem je v tem, da naenkrat ljudje voljno začnejo izbirati takšne voditelje.”

      Pa mislite, da ta izbira ni dirigirana? Da resnično izberemo najboljše voditelje?

      Recimo … v demokratični družbi treh pastirjev in dveh modrecev bo seveda prevladala večina in tako vsi pasejo koze. Pametno, kajne?

    • Slovenija ni nikoli izšla iz 30ih let. Socializem je ugrabil večino duš. Razlika med njimi je samo barva socializma. Zahodne države so vsaj okusili svobodni trg in idejni pluralizem. Slovenija pa večinsko živi fevdalizem tisočletja. Morda je bilo v Karantaniji več svobode kot kadarkoli, morda pod Marijo Terezijo in Jožefom.

      • Zdravko

        Se strinjam. Tako masovnega prostovoljnega suženjstva zlepa ne najdeš kje v tujini.
        Dobro so nam nataknili samostojnost. V tujini povsod prevajajo z “independence day”, pri nas pa dan samostojnosti. Brez veze smo si obdali državo z žico, ki jo že prerašča trava, pa nič. Nobenemu ni v napoto. Samostojno! Namesto neodvisne države bi desnica rada komunistom vzela državo zase, za svoje dvorišče. Kot da nam je Bog dal deželo zato, da imamo kje peči čevapčiče.

  • O, kako sem ponosen, da sem tukaj v debatah sam pribrcal do tega spoznanja, da kristjan ne more biti socialist ali pa vernik socialne države.

    Tukaj me potrjuje izredni konzervativni mislec, ki ga slovenski “konzervativci” cenijo povsod, samo ne na polju gospodarstva in svobode. Ker tudi kot ostali socialisti malikujejo Državo in državno varnost.

    This is a video of people singing a worship song to Hillary Clinton. I’m not exaggerating.

    “Once abolish the God and the government becomes the God.” -G.K. Chesterton


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI