Magdalena

Branko Cestnik 24.7.2016 0:34
 

marija magdalenaAbbi donna di te minore, se vuoi essere signore.
(Imej za ženo tebi manjšo, če hočeš biti gospod.)
Italijanski pregovor

22. julija 2016 prvič praznujemo dan Marije Magdalene kot praznik. V hierarhiji katoliških praznovanj je namreč 2. junija letos z vatikanskim dekretom god Marije Magdalene napredoval iz ravni „obveznega goda“ na raven „praznika“. Papež Frančišek hoče s to potezo poudariti odlično vlogo Marije Magdalene v evangelijih in v življenju prve skupnosti. Obenem pa v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji prispeva k odpravi „zgodovinske krivice“, ki je je bil deležen lik Marije Magdalene. Slednja namreč ni bila prostitutka, ni bili spokornica (v smislu odmaknjenega spokorniškega življenja) in ni bila Jezusova žena. Gre za tri trdovratne zmote, ki jih imamo dolžnost počasi zradirati.

1. Ni bila prostitutka, imela pa je težko preteklost

Prvi mit o Mariji Magdaleni je, da je bila prostitutka. Mit temelji na sedmem poglavju Lukovega evangelija, kjer imamo prizor, ko „neka žena, ki je bila v mestu grešnica“ Jezusu s solzami moči noge, mu jih mazili in briše s svojimi lasmi. To ni Marija Magdalena! A stoletja bibličnih razlag, pridig in slikarskih upodobitev so v tej grešnici videle Marijo Magdaleno. Zakaj? Zato ker Magdalena z imenom in priimkom nastopi takoj v naslednjem poglavju. Na začetku osmega poglavja Lukovega evangelija beremo: „Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov,…“

Marija Magdalen je obveljala za spreobrnjeno prostitutko, ker se je napačno ali prehitro povezovalo troje:

  • varljiva bližina zapisov v Luku: najprej grešnica v 7. poglavju, takoj nato Marija Magdalena v 8. poglavju;
  • „sedem demonov“, ki so zapustili Magdaleno, ni nujno seksualnega značaja; število sedem je simbolno in pomeni „veliko“; „sedem demonov“ lahko ponazarja neko zelo težko zdravstveno in čustveno situacijo; Marija Magdalena je zagotovo imela težko preteklost in globoko travmo, iz katere jo je rešil Jezus;
  • galilejsko objezersko mestece Magdala, od koder je prihajala Marija Magdalena, je bilo na slabem glasu zaradi blagostanja in določene moralne razpuščenosti; obstaja seveda možnost, da je to mesto duševno precej zaznamovalo Marijo tudi v smislu negativne seksualne izkušnje (nekateri namigujejo na spolno suženjstvo).

2. Ni bila spokornica, (verjetno) je bila cerkvena voditeljica

Če je Marija iz Magdale bila nekoč prostitutka, kaj bo delala zdaj, ko to ni več in hoče služiti Bogu? Zgodnji srednji vek je našel rešitev: spokornica bo! In to je drugi mit. Nobenega svetopisemskega ali zgodovinskega dokaza ni, da je Marija Magdalena obdobje po Jezusovem vnebohodu preživela umaknjena v samoti predajajoč se spokorniškim opravilom zaradi grehov svoje preteklosti, pa vendar smo jo do nedavnega upodabljali kot jokajočo žensko z razpuščenimi lasmi, ki zre v lobanjo. Taka podoba je odgovarjala „protiseksualni revoluciji“, ki se je začela z Avguštinom in je stoletja obvladovala zahodno krščansko moralko in duhovnost. Pod-sporočilo je bilo naslednje: lepa in privlačna ženska naj se skrije pred svetom in nič ni narobe, če preventivno joče nad svojo greha zmožno naravo. (Zanimivo: vzhodno krščanstvo Marije Magdalene ni risalo kot spokorjene prostitutke.)

Zadnje raziskave gredo v drugo smer. Marija Magdalena se vse bolj kaže kot ena izmed vodilnih likov prvotne Cerkve. Bila je prva priča Jezusovega vstajenja, prva, ki je apostolom povedala o praznem grobu. Tomaž Akvinski jo imenuje „Apostola Apostolorum“ (apostolka apostolov). Je ta njena vloga bila slučajna? Ali je na velikonočni dan svojo pomembno vlogo zaključila ali pa je še kakšno desetletje ali dve po Jezusovem vnebohodu nadaljevala z aktivno vlogo oznanjevalke in organizatorke skupnosti. Pred nekaj leti sem v Madridu poslušal predavanja iz Nove Zaveze, v katerih so se predavatelji močno nagibali k tezi, da je Marija Magdalena „apostolsko“ službo nekje v okolici Jeruzalema vršila vse do svoje smrti. V skladu s splošno tendenco drugega stoletja, ko so ženske iz vidnejših in vodilnih vlog znotraj Cerkve počasi izginjale, se je tudi na vodilno vlogo Marije Magdalene „pozabilo“.

3. Ni bila Jezusova žena in pramati Merovingov

Recimo, o zgodovinski Magdali, od koder izhaja Marija Magdalena, danes vedo povedati kaj le strokovnjaki. O tem, da je Marija Magdalena bila Jezusova žena, ki je z Jezusovim biološkim potomcem pod srcem zbežala preko morja v južno Francijo in tam umrla, pa vedo povedati slovenski srednješolci, ki v petek popoldan popivajo v parku. Jezusov in Magdalenin sin naj bi nato postal praoče frankovske dinastije Merovingov, katere člani naj bi med drugim imeli to lastnost, da so z dotikom ozdravljali bolnike – točno tako kot njihov daljni prednik v Palestini, preden so ga dali na križ. Legenda o „svetem gralu“ naše srednješolce še pouči, da je Marija Magdalena v središču največje zarote v zgodovini človeštva ter da je na tej zaroti zgrajena celotna zgradba krščanstva. Roman Dana Browna „Da Vincijeva šifra“ in po romanu posneti film sta doživela svetovni uspeh, ker sta nam pomagala končno dešifrirati šifro vseh šifer, ter zvedeti, kdo je bila resnična Marija Magdalena. In sesuli smo krščanstvo…

Naš komentar? Malo morgen.

Gre za prastaro gnostično tradicijo in minorno a trdoživo legendo, ki hoče Marijo Magdaleno prikazati kot Jezusovo ženo, a danes ta tradicija dlje kot do burjenja domišljije in do bajnih zaslužkov nekaterih svečenikov sodobne pop-kulture ne pride.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

 
Značke:

20 komentarjev

  • Guardini

    No, no, saj sploh ni važno, če je bila prostitutka ali ne. Argumenti, tako za kakor proti, res niso prepričljivi. Res je samo to, kar piše v SP, pa še tam evangelisti vsak po svoje.

  • Pa vseeno Cestnik precej dobro argumentira in nam pove nove stvari. Na Rožniku je v desnem oltarju naša svetnica, upodobil jo je pa znameniti baročni slikar Metzinger. Z dolgimi svetlimi lasmi. Ni jasno, da bi Magdalena jokala, tudi človeške lobanje ni na sliki, pač pa gleda na razpelo, torej na Križanega. ( V glavnem oltarju je pa tudi imenitno Marijino obiskanje Elizabete od Jurija Šubica.)

  • Odlično. Kar veliko mojih znanj tale članek argumentirano zruši.

    Avguštin je živel zelo seksualno razvratno (promiskuiteta), potem pa je uspel celo Cerkev potegniti v antiseksualno revolucijo in razvrednotiti ženske (jih oviti skoraj v hijab).

    Imela je veliko , vodstveno vlogo v zgodnji Cerkvi. Ne samo, da je bila prva pri grobu in da je prva verjela v vstajenje, kar številni učenci še dolgo potem niso bili zmožni razumeti Jezusovih razlaganj in učenj.

    Predvsem pa je bila velika grešnica. To pa je zelo pomemben podatek. Ker danes obstajajo kristjani, ki so popolni in brez greha. Danes se ima za kristjane v Sloveniji zelotska sekta, ki je brezmadežna. Kdor popolnoma ne sledi njim, je grešnik. Kaj grešnik, sovražnik domovine, demokracije in Slovenije.

    • Guardini

      Pavel, si se zadnje čase zdravil za kakšno paranojo ? Se ti JJ prikazuje v sanjah kot Lucifer ? Imaš doma ogledalo ?

      • Moderator,
        lahko tega komentatorja Guardinija napotiš tja, od koder je prišel … na reporter.si spletne strani?

        • Guardini

          Oho, se imamo za intelektualca ? Erdogan mali.

          • Kako ima lahko nazadnjak in zadrtež ime velikega Romana Guardinija?

          • Guardini

            Če bi ti poznal dela Guardinija in jih uspel razumeti, bi drugače pisal.

            Sicer ima pa AlFe prav, ko prosi strica moderatorja za pomoč. Tukaj je razen nekaj staroselcev z istimi lajnami res vse drugo moteče.

            Pa bom še kdaj malo razburil krape..Mi je v veselje..

          • Oh, oslepeli bomo od tako močne svetlobe, ki sije iz tako pametnega človeka.

            Podpiram motenje krapov. Z dobro vsebino, dobrim znanjem, novimi uvidi in logiko.
            Ne pa s primitivnim zmerjanjem še enega klona iste kolektivistične sekte. Je vzorcev preveč istih. Prej motiš vsakega, ki bi lahko zmotil fanatičnost kloniranih krapov.

  • Vsi kristjani vemo, da smo grešni. Imamo izvirni (skupni) greh in številne svoje, osebne grehe.

    So pa ljudje, ki so popolni. Psihopati. Oni pri sebi ne vidijo nobene napake, nobenega greha, nič zla.Celo sovražni postanejo, do človeka, ki jim njihovo zlo, greh, pokaže.

    Nekaj zelo provokativnega se mi mota po glavi in si ne znam odgovoriti. Ali obstaja moralni teolog brez zavedanja o lastni grešnosti, moralni teolog brez občutka vesti? Jih je lahko celo več?

    • Seveda. Pa ne samo to. Obstajajo papeži, ki so … ne samo normalno grešni … In potem imamo tu cerkveno dogmo o nezmotljivosti papeža. Se bo pater Branko lotil tudi tega problema?

      • Guardini

        Malo se pozanimaj o tej nezmotljivosti papežev, preden lupetaš in kličeš zbiratelja tujih mnenj Cesnika na pomoč.

  • Težka preteklost in velika travma, tudi ta vidik je vreden upoštevanja.

  • Zdravko

    Predvsem gre za to, da se je Marija Magdalena spreobrnila. Torej karkoli je že bila, prostituka ali druge sorte grešnica, ni več pomembno. Ona je prepoznala Jezusa in se spreobrnila. Zato tudi ni potrebno vedeti karkoli o tem kaj je bila prej.

    • O, pa je še kako pomembno. Zanjo. Tudi za nas. Bolj, ko se zavedaš teme in mraza groba in greha, bolj hvaležno lahko živiš odrešenost in večno življenje.

      Modri starci, prvi menihi so začetnikom svetovali, naj se čimvečkrat predstavljajo sebe v svojem grobu.

      • Zdravko

        Da smo vsi grešniki, je stara modrost. Problem svetohlinstva je, da nekateri mislijo da niso. Pa tudi sama ideja kaj je greh in kaj ni, navaja, da nekateri bi lahko živeli brez greha. Počeli bi tisto kar ni greh, pa bi bilo. Svetniki na zemlji.

        • Svetniki vsekakor naj ne bi bili veliki grešniki. Mal pa dvomim, da je kateri izmed njih brezmadežen. Svetništvo je, prej kot izogibanje grehom, bolj ultimativno priznanje za življenjske dosežke in posledično ultimativen dosežen položaj v času zemeljskega življenja. Kot je bilo ‘priznanje’ na primer v bivši Jugi Tito maršal in ljubljeni predsednik in na položaju do konca življenja. Oziroma najvišji možen božanski status na zemlji. No, Tito je imel že bolj božanski status, kar v krščanstvu ni dovoljeno.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI