Kdo je pedofil?

Zoran Milivojević 23.7.2016 6:03
 
otrok igrisce

Fotografija je ilustrativna.

V vsakodnevnem pogovoru uporabljamo izraz »pedofil« v zelo širokem pomenu. V trenutkih, ko je javnost zgrožena nad seksualnim zločinom nad otrokom, je pomembno vedeti, kaj o tej mračni motenosti pravi stroka.

Strokovnjaki za to področje motenj razlikujejo pedofile od oseb, ki spolno zlorabljajo otroke. V klasifikaciji motenj sta to dve različni kategoriji, ki se delno prekrivata. Obstajajo osebe, ki spolno zlorabljajo otroke, ki so tudi pedofili. Obstajajo seksualni zlorabljevalci otrok, ki pa niso pedofili in nazadnje obstaja še kategorija pedofilov, ki izražajo nagnjenost do otrok, čeprav ne izvajajo spolne zlorabe.

Če je tako, kdo je potem pedofil?

Po sodobni psihiatrični definiciji je pedofil oseba, ki svoj seksualni nagon usmerja izključno ali pretežno k otrokom, ki še niso vstopili v puberteto. Zanimivo je, da psihiatrični strokovnjaki postavljajo mejo pri 13 letih, čeprav je pravno v zakonih pedofilija definirana s 15 leti. Prav tako ne moremo osebe mlajše od 16 let šteti za pedofila. Pedofil je lahko usmerjen k otrokom istega ali nasprotnega spola kot je sam.

Raziskave kažejo, da so pedofili običajno vase zaprti, negotovi ljudje, nezrele spolnosti, ki se z odraslo osebo počutijo zelo neprijetno. Tako svoje območje varnosti najdejo samo pri otrocih in k njim usmerjajo svojo seksualnost. Spolno zlorabo otroka izvajajo z uporabo raznih psiholoških trikov, pri čemer izkoriščajo otroško radovednost.

Na drugi strani imajo osebe, ki spolno zlorabljajo otroke psihopatsko strukturo osebnosti, ki ni osvojila inhibicije (nadzora) spolnega nagona in katere seksualni interes je prvenstveno usmerjen na odrasle osebe drugega ali istega spola. To so osebe, ki v določenih situacijah svoj nagon zadovoljujejo tako, da zlorabljajo otroke, pogosto zelo divje in brutalno, kar včasih vključuje posilstvo in umor.

Tisti tip pedofilov, ki seksualno ne zlorablja otrok, svoj izkrivljeni seksualni nagon zadovoljujejo v fantaziji, zaradi česar so usmerjeni na uporabo otroške pornografije. Ta kategorija oseb išče družbo otrok tako zasebno kot poklicno in ni garancije, da v neki primerni situaciji ne bodo poskušali izkoristiti naivnosti otroka in ga potegniti v svoje pedofilske »igrice«.

Določen trend v strokovni literaturi zasleduje mnenje, naj se spolna nagnjenost do otrok, ki so vstopili v puberteto (od 11 do 15 leta), »normalizirala«, tako, da se loči kot posebna kategorija, ki ima tudi svoje ime: hebefilija. Zagovorniki tega trenda poudarjajo, da je uresničevanje seksualnih namer do pubertetnikov kaznivo dejanje, ni pa motnja.

Na razvoj spolne nagnjenosti pri otroku vpliva tako razvijajoča radovednost, prezgodnja seksualizacija skozi medijske vsebine kot nestrokovna seksualna vzgoja in izobraževanje. Starš je tisti, ki mora otroka pripraviti in voditi skozi vse te izzive.

Prevedel Robert Šifrer. Prvič objavljeno na portalu politika.rs. Objavljeno z dovoljenjem avtorja, več o Zoranu Milivojeviću lahko preberete na povezavi.

 
Značke:

11 komentarjev

  • Ko 40 letna punčka celo življenje isto razmišlja kot njen oči in ni nikoli niti pomislila v puberteti, da bi se strgala s ketne. Ko mamin sinko ves čas vdano, verno sledi mamici in se ne zmore odlepiti od simbioze.

    Ko starši danes skrbijo za 40, 30, 20 in 10 letne otroke kot skrbijo osamljene prostitutke patetično za svoje pudlje.

    Ko socialna država razsipno podeljuje pravice in se birokratski aparat, zelo dobro plačan, ob tem ležerno in brez vesti muza, mafija pa iz mega projektov psihopatsko krade vsako leto nove milijarde, javnost je tiho kot Fritzlove hčerke,…Vsi dolgovi 100 milijardnega slovenskega dolga socialne (socialistične) države pa se brez vesti prenašajo na novorojene naše otroke in na naše vnuke.

    To sta še dva primera zlorabe otrok. Eden je čustvena zloraba (imeti doma udomačeno živalco, da nisem osamljen).Drugo pa družbena pedofilija, ko odrasli in starci živimo kot vampirji, ki pijejo otroško kri, ker druge hrane ne znamo najti.

    Vsi primeri kažejo na totalno degeneriranost družbe.

  • Prisrčna hvala za tale članek.

    • A te je bivša žena krivično obsodila, da si pedofil z namenom ugrabitve vajinih otrok? To je množičen pojav in CSD vedno nasede na te laži in je sostorilec velikega zla, ki ga ženske povzročajo svojim otrokom. Seveda ni bilo politika, ki bi za te žrtve dvignil glas.

  • Glavni problem danes je spolna “vzgoja”, ki jo šole prehitro izvajajo in sploh ne vem kdo jim daje pooblastilo. Temu se moramo starši upreti. Letos so to delali v 4.razredu, kar je bilo nekoč 3.razred. Meni se takrat sanjalo ni o seksu. In to je seksualna zloraba naših otrok, ki jo s pomočjo dolge roke birokratske države in komunističnega šolstva delajo mlade rdeče politkomisarke.

    Če pa se najde še kak fanatičen ali zblojen učitelj (v resnici učiteljica), pa gledajo gejevske porno filme.

  • Zelo dobro in natančno definirana tako pedofilija kot nagnjenje kot tudi spolna zloraba otroka. Vsi ki pišejo o tem, bi te pojme in razmejitve morali poznati. Tudi to, da vsi pedofili ne zlorabljajo in da niso vsi, ki spolno zlorabijo otroka, pedofili. Pedofilija je bolezensko nagnjenje, menda skoraj neozdravljivo, spolna zloraba otroka težek kriminal.

    Mejna starost bo pa vedno relativna in diskutabilna. Biološko je spolna zrelost vezana na puberteto in pri dekletih tudi na prvo menstruacijo. Ki je danes, kot vemo, pri mnogih precej zgodaj. Daleč pred dopolnjenim 15. letom.

  • Uh, IF. Ti si očitno starejši gospod. 😉

    Statistike pravijo 12. Številka, ki jo omenjaš, je bila relevantna za Slovenijo kar nekaj časa nazaj.

    Zapisal bom, kako ta problem razumem jaz kot vegan. Kristijani boste moj pogled najbrž dojeli kot ekstremen, a se boste najbrž strinjali, da tudi ta problem izvira iz potrošništva in posledične požerešnosti.

    Največja sistematična študija o prehrani je znana kot "kitajska študija". V njej so ugotovili, da so (takrat – petdeset let nazaj) na podeželju Kitajke imele v povprečju prvo menstruacijo pri sedemnajstih letih. V mestih, kjer so že prevzemali zahodnjaške navade pa ustrezno nekoliko prej. Podobno kot so civilizacijske bolezni (rak, infarkt, sladkorna) linearno korelirane s količino zaužitih živalskih maščob, je tudi s starostjo pri prvi menstruaciji.

    Še bolj očitno so to razliko – pet let, opazili na Japonskem. Ko se je v petdesetih letih v dveh generacijah od babice do vnukinje starost dvakrat prestavila navzdol za dobri dve leti.

    Tako bi hebefilijo najlažje praktično odpravili s prehodom nazaj na takšne količine mesa, kot so jih na Slovenskem jedli pred Marijo Terezijo. Če deklica ne kaže sekundarnih znamenj spolne zrelosti, najbrž ni tako zanimiva hebefilom. Mimogrede, tudi naš Prešeren je bil hebefil (Julija se je poročila zelo mlada), tako da bi ta problem lažje kot z vzgojo reševali s "skromnostjo" pri hrani. V navednicah sem napisal, ker opažam, da je ta termin v veljavi, čeprav se jaz kot vegan sploh ne dojemam kot skromen. Niti se ničemur ne odrekam. Ko se enkrat navadiš, je čudno jesti drugačno hrano.

  • Pavel, hvala za spodbudne besede. 🙂

    Dejansko je bilo še precej bolj nizko. Med kazenskim postopkom so mi podtaknili "dokaze", da sem posilil dojenčka. O spolu ter odkod poznam otroka ne bom govoril. Stroka pravi, da je neprimerno pomembneje zaščititi otroka pred sekundarno stigmatizacijo kot zaščititi dobro ime odrasle osebe.

    Zanimivo da ta ista stroka ne opazi, da je še neprimerno pomembneje kot zaščititi koroška dečka pred sekundarno stigmatizacijo, vendarle enkrat nekaj premakniti v praksi CSD-jev pri neustrezni obravnavi tisočev otrok. No, lahko komentiramo tudi "koliko para, toliko muzike". Oziroma kakšne centre smo si naredili, takšne imamo. Bo treba pošteno pljuniti v roke, da sistem izboljšamo. In če pri tem za ponazoritev širši publiki povemo preveč zasebnih podrobnosti o katerem od otrok, bo to še vedno neprimerno manjša cena kot status quo za tisoče slovenskih otrok vsako leto.

    • Malenkost 😉

      Ta problematika je meni precej tuja, težko dojamem, da neka odrasla oseba postane seksualno vzburjena ob otroku, dojenčku.

      Pravijo, da so pedofili tisti, ki so bili kot otroci zlorabljeni od pedofilov.

      Ko sem študiral dodatno nam je profesor Praper pravil kako veliko število mamic tudi spolno zlorablja svoje otroke. Vedno sem si predstavljal zavrne moške.

      Meni zelo ljub film je Praznovanje (Festen) danskega režiserja Thomasa Vinterberga, ki je soustanovitelj Dogme (iskreno in preprosto delanje filma s poudarki na odnosih, kar ameriška industrija ne zna več) . Pred leti sem slučajno zaradi njegovega imena na TV gledal film Lov (Jagd). Kjer je briljiral Mad Madsen, izvrstni danski igralec, ki je za to vlogo dobil veliko nagrado. Film je izreden, saj prikaže kako je naš kolektiv še vedno srednjeveški, drhalski, lahko zmanipuliran, le moderno tematiko jim je treba ponuditi, da izbruhajo sovraštvo, prezir in kurijo grmade. Seveda so po režiserju udarile številne “nevladne” organizacije in “strokovnjaki”, češ, da otrok nikoli ne laže. Priporočam ti ogled obeh filmov, vsakemu.

  • Za celostno informacijo je dobro poznati tudi definicijo pojma psihopat. Zanimivo katero lastnost naših možganov so psihologi edino izpostavili kot patološko – bolano. Pomanjkanje empatije!!!

    Psihopat rečemo človeku, ki se ne zmore vživeti v čustva drugega človeka. Ki ne razume, da tudi drugega človeka boli. Obstajajo ostrejše in blažje definicije. Sam si lažje zapomnim številke, ki pravijo, da je po ostrejši 0,5% vseh ljudi psihopatov, po blažji pa celo 3% (pomanjkljiva empatija). A popularno to isto besedo uporabljamo šele, če kdo nekoga hladnokrvno brez kančka sočutja ubije in razmesari. Tisto so res najbolj ekstremni primerki.

    Sam sem opozoril strokovnjakinjo, ki je bdela nad "mojo ovadbo", da sam ne čutim spolne privlačnosti pri dojenčkih in sem torej, če bi res storil očitano mi dejanje, psihopat. Še več, tudi izživljanje s takšno ovadbo ali "izdelovanje" dokazov je sistematično mučenje, ki ga ne zmore človek, ki ni psihopat. Torej je nekdo v zelo ozkem krogu očiten psihopat. Jaz, ena od drugih dveh oseb, ali kar vsi trije skupaj. In nekdo bi moral v naši družbi biti alarmiran, da preuči kdo. In ostale ljudi v Mariboru zaščiti pred njimi/menoj. A, kot rečeno, sistem enostavno ne deluje. Je gluh.

    Še enkrat. Še pri psihopatih je treba opaziti (vsaj dokler ne prestopijo neke črte pri nasilju), da so takšni ljudje od nekdaj živeli med nami. Darwin bi rekel, da jih je evolucija ohranila z določeno nalogo. A tako kot ne damo slepemu človeku za voziti avtobus (pač pa mu raje damo harmoniko podobno kot v Povesti o dobrih ljudeh), moramo tudi pred psihopati umakniti določena orodja in vzvode. Kar vsa s katerimi bi utegnili mučiti sebi podrejene ljudi. Predvsem otroke! Nato pa jim omogočiti, da svoje sposobnosti, ki so na nekaterih področjih krepko nadpovprečne nad našimi, ki več časa "zapravimo" za vživljanje v druge ljudi, razvijejo do maksimuma.

    • Zdravko

      Bravo. Ti bi jih pa sortiral seveda. 🙂 Da nisi ti večji psihopat od teh, ki bi jih odstranil…

  • Pavel, bom. Ob priložnosti. Nisi prvi, ki mi je priporočil ravno ta filma… 🙂


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI