P. Stopar, Radio Ognjišče: Sem mar jaz varuh svojega brata?

Časnik 20.7.2016 9:08
 

V 21. stoletju se ob številnih tragičnih dogodkih, družbenih spremembah in naraščajoči moči dobička mnogi sprašujemo, kam gre ta svet. Primer: Medtem ko na tisoče otrok, skritih pred kamerami, trpi v suženjstvu, zaporu in pomanjkanju, njihovi vrstniki lagodno uživajo svobodo gibanja … vendar, počakajte malo – z lovljenjem »pokemonov« – je to sploh svoboda? Japonska industrija si mane roke zaradi naraščajoče priljubljenosti te mobilne igre, korporacija, ki je na seznamu mnogih podjetij, ki za svoje proizvode izkoriščajo otroško delovno silo. Dobiček, kot kaže, žal ne pozna ovir. To je dobiček, ki poganja vojno. Prag tolerance do dejanj, ki ranijo človekovega duha in telo, je vse višji. Kje smo izgubili čut za sočloveka?

Nasilje človeka nad človekom spremlja našo zgodovino od samega začetka, o njem govori tudi Sveto pismo. Le kdo ne pozna zgodbe o sinovih Adama in Eve. Kajn je iz jeze in ljubosumja ubil svojega mlajšega brata Abela, ker se je Gospod ozrl na njegovo daritev, na Kajnovo pa ne. Ko je Gospod Kajna vprašal, kje je Abel, mu je Kajn najprej odgovoril z lažjo, češ, da ne ve, nato pa očitajoče vprašal »Sem mar jaz varuh svojega brata?«. Bog pa Kajna zaradi tega ni kaznoval s smrtjo, ampak ga je izgnal z domače zemlje. Ob tem mu je dal vedeti, da kdorkoli bo ubil Kajna, bo sedemkrat maščevan.

Na nek način smo vsi potomci Abela in Kajna, razdeljeni. Teološke in filozofske razprave v ozadju te paradigme so preobsežne za teh nekaj minut in so tu tudi odveč. S prispodobo, ki mi je prišla na misel ob premišljevanju o napadih in vojaških spopadih zadnjih nekaj dni, sem samo želela spomniti na že izrečeni stavek »Sem mar jaz varuh svojega brata?«. Dandanes bi ga lahko tudi prevedli z besedami, kot so »Kaj to mene briga!« ali »Meni je vseeno.« ali »To ni moja stvar.« Te besede so nam bližje. Sodijo tako v makro kontekst svetovnih dogodkov, ob katerih svetovni politiki nimajo volje, da bi karkoli ukrenili za to, da bi se trpljenje nekega naroda ali skupine končalo, kot v čisto mikro okolje pred naše domače pragove. Ko zanemarimo stisko bližnjega ali preprosto bližnjega samega, takrat iz nas deluje delček »kajnovskega«, kljub temu, da kot otroci, ki smo slišali ta svetopisemski odlomek pri verouku ali sveti maši, nikoli nismo hoteli biti kot Kajn. Pretreseni smo bili nad krutim početjem do njegovega brata in še bolj nad brezbrižnostjo in aroganco, ki je sledila. Vsaj takšen vtis je odlomek pustil pri meni.

Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

1 komentar

  • Kajn je bil ljubosumen, ker je bil Abel pri preživljanju uspešnejši, ker “ga je Bog imel rajši”, saj se je darovalni dim lovca in živinoreja valil navpično, dim poljedelca pa se je plazil po tleh.

    Zavist, ljubosumje in sovražnost.

    Razmišljanje zgoraj pa je kar nekaj. Važno, da obsodi dobiček in jamra nad Kajnovo hudobijo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI