24kul: Umrlim nerojenim otrokom je končno priznana pravica do pokopa

Časnik 16.7.2016 0:01
 

V Sloveniji je po dolgih letih prizadevanj umrlim nerojenim otrokom priznana pravica do pogreba! V četrtek 14. 7. 2016 je Državni zbor sprejel Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki prinaša prelomno novost – starši bodo končno lahko pokopali svojega umrlega nerojenega otroka.

Nekaterim staršem je ob silnih prizadevanjih, če so imeli srečo, da so naleteli na sočutno medicinsko osebje, že uspelo pokopati nerojenega otroka, vendar so se ob tem srečevali z izjemnimi birokratskimi preprekami. Mnogim to na njihovo veliko bolečino žal ni uspelo.

Od sedaj naprej bodo starši veliko lažje pokopali svojega umrlega nerojenega otroka in ščasoma bo postalo samoumevno, da se umrlega nerojenega otroka pokoplje tako kot vsakega drugega človeka.

Več lahko preberete na 24kul.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

14 komentarjev

  • svitase

    Vzpostavljena civilizacijska drža, ki temelji na človekoljubju.

  • Zdravko

    in ščasoma bo postalo samoumevno, …
    ============
    Pranje možganov, torej. S postavo! “Umrli nerojen” otrok?! Temu se je še včeraj reklo splav. Kako je lahko nerojen? Mar ni mrtvorojeni?! Ta orwellovski novorek se kar nadaljuje.

  • Franc Zabukošek

    Hvala Bogu začenja se svitati na področju prava, ki mora postati spoštljivo do naravnega prava, ki spoštuje človeka od spočetja. Z spoštovanjem naravnega prava se bo družba normalizirala in kultivirala, da bo postala ljubiteljica in varovalka življenja.
    S tem se bo tudi povečal odpor proti nasilju in ubijanju.

    • Zdravko

      Ah, veste, pustimo svetohlinstvo. Kako boste pokopali mrtvorojenca, ki nima niti imena? Ki nima niti rojstnega lista, kaj šele krstnega. Umrli nerojeni: vam ni mar niti za (slovenski) jezik? Tega že lektor ne bi dopustil.
      To je navadni desni populizem, ki mu je levica pritrdila, ker ve, da se boste v lastni neumnosti spotaknili. Kot že stokrat doslej.

      • Za pokop ni treba ne krstnega lista, ne rojstnega pa tudi imena ni treba. Bistvo pokopa ni v mrtvecu, ta je že tako ali tako mrtev. Bistvo pokopa se odvija v živih, v spoštovanju življenja. Ker je človek obredno bitje, mora biti obred, mrtvec mora biti z obredom pokopan.

        • Zdravko

          Prosim vas, ne spet. Saj razumete slovensko.

        • AlFe,
          soglašam z vami – obredi poslednjega slovesa in pokopališča kot prostori spomina na pokojne so simbolno pomembni za žalujoče ostale.

          • Gospa Vanja,
            dopolnili ste moje razmišljanje. Jaz sem pisal v smislu spoštovanja življenja, vi pa ste dodali še smisel žalovanja in slovesa.

      • tolmun1 tolmun1

        Zdravko,nimaš prav,tisti trenutek,ko je otrok spočet,je človek,ali nisi nikoli
        nežno pobožal trebuščka svoje soproge,bodoče mamice v veselem pričakovanju in začutil gibanja spočetega bitjeca,celo utrip srca lahko poslušaš in celo vidiš,ali je na poti fantek ali punčka,nekaj božanskega se dogaja v telesu matere,kar ti cinično imenuješ populizem!Ali si resnično tako okorel in brez vsakih čustev? Tega ti ne bi nikoli pripisal,negiraš nekaj kar je za vsako mlado mamico nekaj najlepšega kar se lahko zgodi v njenem življenju!
        Za vsako žensko je prvi porod nekaj najlepšega,kar si je do takrat zgodilo
        lepega,iz pietetnih razlogov ne bom več razpravljal o tragediji,ki se lahko
        zgodi mladi materi in očetu,ki ga je spočel!Kar sem napisal,sem napisal iz
        lastne izkušnje,z ženo sva izgubila proti koncu nosečnosti fantka dvojčka,ki
        sva jima dala že imena in se pogovarjala z njima,čutila sva,da naju slišita in
        se pogavrjata z nama,potem pa v trenutku…..

        • Zdravko

          Sem prebral kaj piše v zakonu. Se strinjam. Vendar še v katoliški Cerkvi štejejo taki pogrebi za izjeme, pokopi so na posebnem delu pokopališča, če sploh so.
          Starši mrtvojencev ali po splavu so seveda deležni posebne skrbi. Sami pogrebi na pokopališčih pa so še vedno redkost v naši (zahodni) kulturi. Da je to možno na željo staršev nimam nič proti. Tako je tudi v zakonu navedeno. Če je pri nas potreben zato zakon in dovolj že želja staršev, pa je naša posebnost. In da sedaj to opevamo kot dosežek, ki presega vse kulture, pa je spet tako tipično slovensko. Spet smo najboljši na svetu.

  • V svetem letu usmiljenja: http://si.opusdei.org/sl-si/article/katera-so-dela-usmiljenja/

    Katera so dela usmiljenja?

    Del usmiljenja je štirinajst: sedem telesnih in sedem duhovnih.

    Telesna dela usmiljenja:

    lačne nasičevati
    žejne napajati
    popotnike sprejemati
    nage oblačiti
    bolnike obiskovati
    jetnike reševati
    mrliče pokopavati

    Duhovna dela usmiljenja:

    grešnike svariti
    nevedne učiti
    dvomljivcem prav svetovati
    žalostne tolažiti
    krivico voljno trpeti
    žaljivcem iz srca odpustiti
    za žive in mrtve Boga prositi

    Matere, ki jim je umrl otrok še v maternici in so ga potem rodile ter očetje teh otrok že vedo, katera so bila takrat dela usmiljenja.

  • Velika zmaga zagovornikov svetosti življenja.

    Mogoče se zdi majhen oziroma skoraj nepomemben korak nevreden omembe v glavnem slovenskem mediju (kjer bo verjetno ostal spregledan) toda pomemben mejnik na poti razvoja slovenske družbe v bolj humano.

    Ko zmoremo prepoznati nerojeno človeško življenje kot sveto
    zmoremo tudi pokopati vse mrtve.

    • Zdravko

      Potem pa res ne štekate kaj se je zgodilo.

      • Res mogoče ni bilo lepo od gospoda Roka, da je namignil, da ste kot nasprotnik razvoja slovenske družbe v bolj humano.

        Toda, se je sploh zmotil?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI