Odhod ministra Mramorja

Mitja Steinbacher 15.7.2016 6:34
 
Foto: http://tvnewsroom.consilium.europa.eu/.

Foto: http://tvnewsroom.consilium.europa.eu/.

V sredo je predsednik vlade sporočil, da je minister za finance odstopil s položaja ministra. Minister za finance je nato pojasnil svoj odstop. Uradno naj bi odšel zaradi preutrujenosti. Vsaj kolikor je mogoče razbrati s posnetkov, je Dušan Mramor na tej mini novinarski konferenci v resnici deloval precej utrujeno. Njegovi nekdanji najbližji sodelavci z ministrstva bodo vedeli povedati, če je utrujenost posledica začasne preobremenitve, ali pa je sedaj že nekdanji minister vseskozi bil na robu budnosti in zmogljivosti. Svoj odhod je Dušan Mramor med drugim pospremil z besedami, da so rezultati njegovega ministrovanja fantastični. Začasno bi naj ministrstvo vodila Alenka Smerkolj, ki je v vladi sicer zadolžena za pridobivanje evropskih sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Začasna ministrica za finance bi naj vodila le tekoče posle, kar pomeni nobenega kadrovanja v državnih podjetjih in nobenih sprememb davčne zakonodaje do imenovanja novega ministra, če nekoliko poenostavim.

Ker ravno pripravljam predstavitev za peti svetovni kongres Game Theory Society 2016, ki bo tokrat potekal na univerzi v Maastrichtu, je odhod Dušana Mramorja z mesta ministra za finance kot nalašč tema za krajšo analizo političnega strateškega odločanja. Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je odstop precej dobro pokomentiral z besedami, da v tako visoki politiki ni naključij. Te besede so ključne za razumevanje visoke politike. V primeru odstopa Dušana Mramorja so možni štirje scenariji: huda bolezen, odstop zaradi objektivne odgovornosti, zamenjava, ali odstop zaradi sprememb v osebnih preferencah. Minister, ki je ponosen na rezultate svojega dela in jih označi kot fantastične, ne odstopi.

Osebno verjamem, da je nekdanji minister za finance preutrujen. Vendar njegova preutrujenost je prej posledica dogajanj v zakulisjih in lobističnih pritiskih, ki so se nanj dogajali, kot pa natrpanega urnika. Profesor, ki je navajen avtoritete v predavalnici, kjer je dogajanje pod nadzorom in kjer lahko kadarkoli ukrepa na način, ki krepi avtoriteto, je trčil ob okoliščine, ki jih ne zmore obvladovati in ki so ga očitno izčrpale. V politiki se odločitve sprejemajo v zakulisju, kjer so osrednji igralci skriti pred očmi javnosti. To je Dušan Mramor najbrž vedel, preden je sprejel položaj ministra. V zakulisju je najmočnejši tisti, ki ima najboljšo in najbolj lojalno mrežo sodelavcev, ki mu v vsakem hipu dostavljajo ključne informacije, on pa jih nato posreduje po omrežju na način, da je odločitev končnega podpisnika v resnici njegova. Moč zakulisnega političnega odločevalca je v moči njegove mreže somišljenikov in podpornikov. Pri zakulisnih rošadah profesorski renome ne pomaga kaj dosti.

Kakorkoli obrnemo, dejstvo je, da Dušan Mramor odhaja v obdobju, ko: (i) je Slovenski državni holding brez direktorja, (ii) je Družba za upravljanje terjatev bank brez direktorja, (iii) se na Primorskem dogaja socialistični punt v Luki Koper proti upravi Luke in vladi, (iv) je obsodil nedavne posege kriminalistov pri Banki Slovenije, ki jih je označil kot nedopusten napad, (v) je vlada pred spreminjanjem davčne zakonodaje, in (vi) ko je državni proračun usklajen s pravili in država ni več v programu presežnih nesorazmerij. 23.000 evrov, ki bi jih naj vse skupaj neupravičeno prejel kot dodatek za pripravljenost, in kar se omenja kot negativen dejavnik, ki pomeni pretežko politično breme vlade, ne more biti razlog za njegov odhod. To je znesek, ki ga v dveh mesecih zaslužijo na malce bolj odgovornih mestih srednje velikih mednarodnih podjetij in je manj kot znaša tedenski strošek za enega komisarja pri Evropski komisiji.

Pomenljivo je, da z ministrom odhaja tudi Metod Dragonja, ki je bil na Ministrstvu za finance med drugim odgovoren za upravljanje z državno lastnino in praktično Mramorjeva desna roka. Morda je Metod Dragonja modro izkoristil trenutek ministrovega odhoda in se umaknil pred pritiski, ki jih pod novim ministrom ne bi zmogel obvladovati, ali pa je njegov odhod vnaprej usklajen s predsednikom vlade in je Dragonja kandidat za novega finančnega ministra? Kdo bi to vedel.

Precej bolj verjetno je, da je bil minister Mramor zamenjan. Pojasnilo za javnost je, ko gre za tako pomembne odločitve, pogosto nujna gesta do javnosti in stvar osebne pietete in karakterja tistega, ki odstopa (je zamenjan). Dušan Mramor se je umaknil vidno utrujen, deloval pa ni odločno, temveč precej nemočno. Iskreno je delovalo njegovo videnje rezultatov njegovega dela na ministrstvu, ki primerjalno gledano glede na ostale ministre, resnici na ljubo, govorijo njemu v prid. Morda bo imel priložnost svoj odstop brez dlake na jeziku komentirati za kakšnega izmed slovenskih medijev. Prav gotovo pa čez kakšno desetletje, ko bo časovna distanca dovolj velika. Če sklepamo na podlagi nastopa predsednika vlade, ki ob najavi odstopa sedaj že nekdanjega ministra za finance ni deloval pretirano zaskrbljeno, bi lahko to pomenilo, da je ime novega finančnega ministra že postavljeno.

No, prav mogoče pa je, da je Dušan Mramor odstopil na lastno pobudo in po lastnem premisleku. »Dovolj je!« je normalna človeška reakcija, ki se navadno zgodi, kadar se ljudje znajdemo v okoliščinah, kjer sicer vidimo možnosti izboljšanj, a so okoliščine tako nenaklonjene, da se na neki točki vdamo in si poiščemo novih izzivov. Ali pa jih izrečemo tedaj, ko smo svoje cilje uspešno udejanjili in v tekočem delu ne vidimo več izziva. Kakorkoli, Dušan Mramor bo del svojih novih izzivov gotovo našel na Univerzi v Ljubljani, kjer ga čaka mesto profesorja financ na Ekonomski fakulteti.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.

 
Značke:

13 komentarjev

  • svitase

    Neodgovorno do gospodarnega ravnanja z državo je, da minister, ki ne odhaja zaradi svoje nesposobnosti, nima odpovednega roka.

    Še čistilka ga ima.

    • tolmun1 tolmun1

      Svtase,če bi bilo po tvoje,bi šel bramor na dopust za čas odpovednaga roka,ali pa bi za isto dolžino odpovednega roka še naprej delal škodo!Delu čast in oblast,pravijo
      politiki,ki brez pravega dela sedijo v razkošnih pisarnah in razpravljajo o vodi!

      • Zdravko

        Toda, da kar spokaš in greš kaže na neko malomarnost in aroganco. Ali pa res on dejansko ni upravljal s financami in je kot tak čisto nepotreben.

        • tolmun1 tolmun1

          To bo Zdravko,”tošl”ima pod blazino golazen,ki upravlja banke in s tako
          imenovanim predsednikom vlade,ki vsakega pol leta išče novo
          partnerko in sanja o pomladi!

  • Kot prvo Mramorjevi rezultati niso fantastični. So obramba birokratskega javnega sektorja in uničevanje gospodarstva, uspešnih podjetij in obrtnikov. Na morju sem govoril s celjskim obrtnikom, ki je želel zaposliti 8 novih delavcev. A mu država, birokracija in inšpektorji veš čas nagajajo, zato se je odločil, da bo delal na minimumu s tremi delavci, saj država načrtno uničuje mala podjetja.

    Mar se res ne da vladati brez mafije, brez nekoga, ki od svojih lojalnih tepcev dobiva informacije in vleče niti. Ker šefi mafij so ponavadi zelo butasti in to kompenzirajo s pokvarjenostjo, agresivnostjo in brutalnostjo.

    Mramor je pobegnil. Mafija ga je nagnala. Mramor ni imel nobene intelektualne in voditeljske moči. Cerar je bil in je lutka mafije, najbolj groteskna od vseh, kar lahko vsak državljan opazi. Tako kot vsi dosedanji PV (kar njihovi lojalni dvorijani, navijači in verski blazneži nočejo videti).

  • Pred 3 leti so bile javne finance Slovenije v podnu. Tudi bonitetne ocene. Grozila nam je prisilna evropska uprava. Kar mogoče niti ne bi bilo slabo ( vsaj ne na način kot se je pri nas grozilo v smislu: Hannibal ante portas). Trenutno so javne finance Slovenije relativno stabilne in zdrave; čeprav je jasno, da so bremena servisiranja javnega dolga velika. A obvladljiva.

    Fiskalna stabilnost je glavna naloga finančnega ministra. Ocenjujem, da je Dušan Mramor to glavno nalogo opravil za oceno prav dobro. Tudi Cerarja bi v tem pogledu pohvalil, da je vsaj do zdaj Mramorju dopustil takšno fiskalno odgovorno ekonomsko politiko. Odhod Mramorja pa v tem smislu ni dobro znamenje.

    • Zdravko

      Nisem tako prepričan v zdravje naših javnih financ, kot ti. Čufer je napolnil kovčke, če se ne motim z 12 mlrd€ novih kreditov. Za vsak slučaj, kot je rekel.
      Koliko je od tega porabil Mramor, koliko novih kreditov je dodal lani in letos? Ne vemo nič o tem. Zakaj je vse tako tiho…

    • Največja nevarnost zdaj po odhodu Mramorja so lobiji in klientelistična omrežja s svojo plenilsko logiko. Keynesijanski in socialistični ideologi jim utegnejo pomagati pri plenjenju denarja iz proračuna, če ne bo finančnega ministra, ki si upa in zmore reči ne.

      Nevarnost za fiskalno stabilnost sicer potencialno pomenijo tudi nekateri, ki trenutno nimajo možnosti odločanja – del neoliberalcev in desnih populistov. Ti bi pa načeli predvsem prilive v državni proračun z raznimi zniževanji davkov in trošarin.

      Mramor je precej trmasto vztrajal pri tem, da ni slišal nasvetov ne prvih, ne drugih. Ki bi, paradoksno, oboji ustvarjali isto – večji proračunski deficit in dodatno zadolževanje.

      Seveda to ne pomeni, da ni smiselno razmišljati tudi o kakšni davčni olajšavi. Na drugi strani pa tudi o kakšni večji davščini. Tudi če ni popularno, bom jaz vedno zagovarjal uvedbo evropske višine trošarin na tobak ( trenutno je skoraj pol manjša) in uvedbo trošarin na sladkane pijače. Tudi davke na nepremičnine je treba urediti. Ne nujno zviševati ( vsaj ne bistveno), predvsem preprečiti, da mnogi zaradi slabih evidenc in drugih razlogov tega davka sploh ne plačajo ( pa ne mislim tu verskih, socialnih ali kulturnih objektov).

      • IF: “Največja nevarnost zdaj po odhodu Mramorja so lobiji in klientelistična omrežja s svojo plenilsko logiko.”
        ==========================

        Smešno, kdo te plačuje za tak levičarski agitprop.
        “Zdaj po odhodu”, kot, da bi bil Mramor zadnji steber pred plenilci, hahaha …
        Ne, Marmor je del teh plenilcev, on je samo eden izmed tistih, ki se napajajo s plenjenjem proračunskega denarja, in se sedaj samo vrača v svojo plenilsko stajo:

        Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) je prava gazela.

        http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/577f7e6e59117/novi-milijoni-v-zepe-profesorjev-ef

        • “Mramor se bo tokrat težje izmazal”
          ================

          Tole je bilo napisano še preden je Mramor odstopil zaradi:

          # “utrujenosti”
          # “zdravstvenih razlogov”
          # “razočaranosti”
          # “oviranja lobijev”
          # …
          # “fantastičnih rezultatov” 🙂 🙂 🙂 🙂

  • Rezultati pa niso fantastični.
    Kot je pri (post)komunistih (socialistih) že običajno se resnica vidi, če v njihovih izjavah poiščeš nasprotje tega kar izjavljajo.
    Njihove izjave niso podajanje dejanskega stanja ampak podajanje propagande.

    Rezultat (stanje) pa je vse prej kot fantastično:

    Trenutna gospodarska rast, če bi vso pretvorili v evre ne omogoča niti za pokritje 2/3 vseh stroškov za obresti za odplačilo dolgov. Skratka, javni dolg še naprej precej zanesljivo narašča.
    Pri SMC lažejo, da so proračunski primanjkljaj spravili pod 3%

    “Naše finance so stabilne, naš primanjkljaj je, tako kot smo se zavezali, pod 3 odstotke. Trdo delamo vsak dan.”

    https://www.youtube.com/watch?v=1ZjyZiRJdbo&feature=youtu.be

    Na 13:19 “Trdo lažemo vsak dan”

    Gre samo za to, da se nekako držimo tega kar so se dogovorili birokrati v Bruslju o teh famoznih 3%.

    Ampak vsak procent nad 0 v bistvu povečuje javni dolg absolutno in tudi glede na delež BDP, če rast le tega ni zelo visoka, kar pa velja tudi za ostalo Evropo.
    S tako gospodarsko rastjo kot jo izkazuje Slovenija sedaj in s tako javno potrošnjo (potratnostjo) se bližamo grškemu scenariju. Samo bolj počasi, da se lahko sprenevedamo, da je vse fantastično in OK.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI