I. Puc, Reporter: Ko bo odločil arbitražni tribunal, bo hudo

Časnik 15.7.2016 0:01
 

Na predsednika vlade, ki ne ve več, kje se ga drži glava, je predsednik Desusa Karl Erjavec premeteno in predrzno preložil še del odgovornosti za izid arbitraže. »Naj predsednik vlade odloči, ali sem deležen zaupanja. Zlasti pa naj presodi, kakšna je moja vloga v tem postopku, predvsem glede na to delno razsodbo, ki je bila soglasno sprejeta s strani arbitražnega sodišča,« je dejal Erjavec.

Erjavec se je s tem pripravil na hude čase, ko bo arbitražno sodišče določilo mejo z južno sosedo. »Dokončno in celovito oceno o posledicah neustreznih ravnanj v zvezi z arbitražnim postopkom bo mogoče sprejeti šele po izdaji končne odločbe tribunala,« so zapisali v kabinetu predsednika vlade. Erjavčeva politična kariera bo takrat visela na nitki. Čeprav Hrvaška tribunal zavrača, bo tudi pri nas njegova sodba sprejeta na nož, to lahko razberemo tudi iz omenjenih besed o celoviti oceni posledic »neustreznih ravnanj«.

Ne glede na zaklinjanje, da jo bomo spoštovali, bodo njeni notranjepolitični učinki gotovo zelo veliki. Sodba, ki bo najbrž nekak kompromis in morda približek sporazumu med Drnovškom in Račanom, nikoli ne bo tako dobra, da bi ne bi mogla biti boljša. Vedno bi lahko imeli še več morja in širši »stik« z mednarodnimi vodami. Ni jih malo, ki so prepričani, da bo po zdaj uradni prepoznani kršitvi mednarodnega sporazuma odločitev sodišča za Slovenijo slabša. Špekulacije, da smo sami krivi, bodo močno obremenile zunanjega ministra, saj je do kršitve oziroma prisluškovanja (upoštevani niso bili nobeni varnostni protokoli) prišlo v njegovi hiši.

Potem ko Cerar seveda ni niti pomislil, da bi sprejel ponujeni odstop, je Erjavec zadovoljen ugotovil, da mu v obrazložitvi delne razsodbe arbitražnega sodišča ni pripisana nikakršna odgovornost. Le kako tudi bi, težava je v tem, da mu, kot zatrjuje, agentka Simona Drenik, zaposlena na zunanjem ministrstvu, ni nikoli omenjala pogovora z arbitrom Jernejem Sekolcem. Erjavec se pravzaprav »hvali«, da nima pojma, kaj v Mladiki počno njegovi visoki uslužbenci.

Več lahko preberete na reporter.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

15 komentarjev

  • Hrvati itak ne bodo priznali, tako da je vse skupaj precej irelevantno, ne glede na odločitev.

  • svitase

    Slovenska oblast je tako nespretna, da ne zna izrabiti hrvaški pritisk na arbitražno sodišče, ko zatrjuje, da ne bo upoštevalo njegove odločitve.

    Povsem jasno je, zakaj Hrvati to počnejo. Zato, da bi arbitražno sodišče sprejelo njim všečno odločitev, ki jo bodo potem spoštovali.

    In to bi morala Slovenija preprečiti.

    To lahko dosežemo le na ta način, da nenehno opozarjamo sodišče in javnost, kako nespoštljiv in aroganten odnos ima Hrvaška do sodišča in do sprejetih obvez. Očitno vse z namenom, da bo arbitražno sodišče sprejelo za njih všečno odločitev, kar pa seveda pomeni razvrednotenje pravične razsodbe.

    • Zdravko

      To bi se dalo, če ne bi bili sami pokvarjeni in se ne bi tako diskreditirali pred javnostjo, kot smo se. Kaj torej nekaj nabijaš, če veš da tega ne moremo početi?!

  • svitase

    Zakaj pa bi delovali kot nebogljeni cucki, ki se za vse opravičijo.

    Druga stran pa si privošči in vztraja na tistem, kar ne bi smela, če ima pravičen nepristranski odnos in zlorablja arbitražni postopek za pritisk na sodišče.

    • Zdravko

      Ti in vrednote, ki jih imaš stalno na jeziku.

      • Smo že tako daleč, da so nam odveč, še tisto malo kar jih je ostalo ?

  • Sarkazem

    Slovenija bi nujno morala sporočiti vsemu svetu, da se je Hrvaška enoglasno v saboru in vladi odpovedala arbitraži in da to zavračanje vedno znova ponavlja. Zato se odpoveduje arbitraži tudi Slovenija.
    Hrvaška arbitraže ni nikoli želela in jo je sprejela le zaradi lažjega vstopa v EU. Možnost pravične razsodbe na kopenski meji in slovenskega dostopa do odprtega morja Hrvaški, ki je že vse s silo dosegla, ne ustreza. Zato je verjetno podkupila slovenskega arbitra, da je čvekal po telefonu in s tem zapacal arbitražni postopek. Dokaz za to je takojšen odstop, slovenski funkcionarji namreč ne odstopajo zlahka, ampak se prej dolgo časa izgovarjajo. Tehtnih izgovorov je tu mnogo: zanikanje avtentičnosti, možnost ponarejanja in podtikanja, nespodobnost in neveljavnost prisluškovanja arbitru, bivanje hrvaškega arbitra na veleposlaništvu itd.,itd. Najbolj noro je takoj priznati in odstopiti, kar noben zanesljiv “naš” človek ne bi storil, razen če je to del zarote.
    Zdaj obstoja velika verjetnost, da bo razsodba za Hrvaško ugodna in za Slovenijo katastrofalna. Hrvaška se bo izgovorila na novi sabor in novo vlado, se s tem izmaknila neverodostojnosti in razsodbo sprejela, Slovenija pa bo ostala ponižana in z dolgim nosom, kot pri vseh drugih razsodbah, npr. v zvezi z varčevalci LB, ki jih je tudi po nesreči in nepravično izgubila. Edina rešitev je pridružiti se Hrvaški pri odrekanju arbitraže in začeti po njenem predlogu nova pogajanja, ki lahko trajajo desetletja in jih razvozlajo šele novi časi in nove generacije. Ta čas pa striktno vztrajamo na izhodiščnih razmerah pred osamosvojitvijo.

    • Zdravko

      Nepravično izgubili? Jaz bi tudi navijal za naše, toda niti na nogometni tekmi se ne dopuščajo “pametni” prekrški. Žal smo najbolj nepošteni v vseh teh zadevah ravno mi.
      A še bolj žalostno je, da jih toliko to taji in se dela neumne. Nevredno naroda v neodvisni državi. 🙁

    • Sarkazem,

      to kar ti trdiš je zaenkrat znanstvena fantastika. Namreč, na posnetkih smo vsi, ki smo poslušali, lahko izven dvoma slišali prav Sokolca in Drenikovo in tega se zaenkrat ne da ponarediti. Ne vemo, nimamo pa dokaza, kdo je prisluškoval. Če bi se omenjena delala, da to nista bila ona, da tega nista govorila, bi padlo na celo Slovenijo, da je dežela podlih lažnivcev in prevarantov. Z odstopom sta priznala hudo kršitev pravil arbitraže in prevzela odogovornost. Kot vidiš, je arbitražno sodišče pred kratkim ugotovilo to kot resno kršitev, a tudi, da so posledice te kršitve sanirane in da niso zadosten razlog, da se arbitraža prekine ali celo, da bi Hrvaška sam sporazum imela pravico razglasiti za ne več veljavnega.

      Seveda, če bi veljal konsenz med državama, torej da tudi Slovenija ne želi več te arbitraže in arbitražnega sporazuma, je to možno. Več kot 90% Hrvatov je mnenja, da je to izsiljen sporazum v prid Sloveniji, ki so ga sprejeli samo zaradi prenehanja blokade z naše strani pri vstopu v EU. V sporazumu stoji točka 3, ki veleva arbitrom najti “junction” med slovenskim morjem in mednarodnimi vodami.

      Ta točka je mimogrede okoli 10 km južneje od linije savudrijskega rta. Torej, tudi če bi Slovenija dobila celotni piranski zaliv ( pa ga ne bo, ker hrvaška obala ne more biti povsem brez morja), ji po klasičnih pravilih določanja morskih mej po mednarodnem pravu zmanjka še ogromno, da bi prišla do mednarodnih voda.

      Hrvati imajo to pač za svoje morje, lahko je razumeti, da jim ni do tega, da bi svoje morje in to desetine kvadratnih kilometrov kar poklonili. Realno je Drnovšek v svojem dimniku, ki sta ga signirala z Račanom, dosegel za Slovenijo zelo veliko, a je potem Račana povozil tako parlament ( sabor) kot celo njegova vlada. Kar mene ne preseneča, čeprav večina Slovencev dojema kot nekaj nezaslišanega in verolomskega ( je pač legitimno v demokracijah, da premier v nekem vprašanju ostane pred podpore – saj ni absolutistični monarh).

      Skratka, večina Slovencev ima po mojem povsem nerealno predstavo o tem, kaj je možno doseči pri morski meji s Hrvaško in do kod bi Hrvati popuščali. Več kot je dosegel Drnovšek z Račanom je realno bolj ali manj nedosegljivo. Če bo arbitraža razglasila kaj podobnega, je to zame za Slovenijo velik uspeh. Čeprav bo vtis v javnosti drugačen. Od arbitražnega sporazuma je rizično in verjetno kontraproduktivno odstopiti zaradi določb v njem, ki so izrazito v prid Sloveniji – izrecno omenjenega načela pravičnosti ( torej ne določanje izključno po pravnih strandardih) in zlasti določilo o “junction” našega morja z mednarodnimi vodami.

      Torej, jaz sem proti odstopu Slovenije od arbitraže in za realizem v naših pričakovanjih ( tebi Sarkazem pa očitno manjka realizma tudi v oceni glede vlog hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki – normalno je, da je sodišče raglasilo, da je te ljudi treba izplačati; Slovenija je tu od začetka igrala čudno igro, ki nas zdaj samo tepe; nas in to brezupno banko NLB).

      Lahko da Hrvaška, kar najavlja, odločitve arbitraže ne bo hotela ratificirati. Kar bo seveda pomenilo status quo oz. nerešeno mejo kot zdaj; a tudi + točke Sloveniji za primer kateregakoli dodatnega poizkusa določitve meje.

      • IF: “… Več kot je dosegel Drnovšek z Račanom je realno bolj ali manj nedosegljivo.”
        =======================

        Drnovšek je dosegel en veliki NIČ, NIČ, NIČ.
        Ker Hrvati itak niso potrdili v parlamentu kar so v bistvu vedeli že takoj.
        Edina smiselna pot je bila grožnja z vetom na vstop Hrvaške v EU, dokler meje niso urejene.

        • In katero mejo bi ti dosegel? Na rtu Kamenjak, pri Malem Lošinju, celo pri Zadru? Kardelj in tovarišija so se izpogajali za Dragonjo, precej slabo skratka, kot mejno reko in to je praktično nemogoče premaknit. Tudi zaradi Badinterjeve komisije, katere izjava je ( o priznavanju dotedanjih mej) bila pogoj mednarodnega priznanja obeh držav in je to tudi del slovenske ustavne listine.

          Drnovšek ni mogel vedeti, da za signiran sporazum ne bo podpore v hrvaškem saboru, celo Račan tega, sem prepričan, ni vedel oz. vnaprej predvidel. Noben premier si ne želi, da ga njegov parlament ali celo njegova vlada v pomembnem vprašanju zavrne, tudi Račan ne. Račana je to politično oslabilo, nedvomno ( pa tudi bolan je že bil) in ni tega namerno spogramiral kot nateg Drnovška.

          Se zgodi, da parlament zavrne predlog svojega premiera. Nič tako škandaloznega kot nekateri v SLO prikazujejo. Ima pa nego težo ta signirani dogovor D-R, kar smo slišali iz prisluhov Sekolca, saj predsednik arbitrov ta dogovor očitno ocenjuje kot razumen in posrečen.

          • IF: “In katero mejo bi ti dosegel? Na rtu Kamenjak, pri Malem Lošinju, celo pri Zadru? Kardelj in tovarišija so se izpogajali za Dragonjo, precej slabo skratka, kot mejno reko in to je praktično nemogoče premaknit.”
            ==========================

            Hrvati so se vseskozi sklicevali na mednarodno pravo. Lahko bi se tudi mi, npr.

            Mejo na Dragonji ni nikdar potrdila niti Skupščina Slovenije, niti Skupščina Hrvaške, tudi zvezna skupščina ne, torej.
            Mirno bi se lahko sklicevali na zadnjo veljavno mednarodno pogodbo o nedeljivosti Cone B.
            Le za kaj neki bi moral obveljati nek ustni dogovor med hrvaškimi in slovenskimi boljševiki v državi, ki je bila v bistvu okupator tako Slovencev kot Hrvatov?

            Imaš se za kristjana, kristjani pa so počepne živali je nekdo napisal pred kratkim.

        • Zdravko

          Grožnja z vetom? Nekateri pa res mislijo da so ne vem kaj. Vem za levičarje da so arogantni in napuhnjeni. Toda desničarju to res ne paše. In takele z vetom na vstop v EU? Riki, kdo hudiča pa misliš da smo?!

          • No to .. kdo sploh smo ???

          • Zdravko: “… Riki, kdo hudiča pa misliš da smo?!”
            ===================

            Izgleda da res, podalpski Hrvati, počepna izvedba. 🙂


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI