“Grešimo v smislu internacionalizma in damo slovenstvo na drugo, tretje mesto!”

Marko Jerina 15.7.2016 9:30
 
zagovor slovenscine

Nagovor Milčka Komelja.

Slovenska matica je z namenom argumentirane razprave ob robu ob vladnih predlogov sprememb Zakona o visokem šolstvu, k pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov, pripravil srečanje Zagovor slovenščine. Uvodoma je predsednik Slovenske matice prof. dr. Milček Komelj predloge sprememb zakonodaje označil kot ozkosrčen pogled na slovenščino, ki se razume kot omejitev, in kot kratkoviden za narodni obstoj. Po njegovih besedah se tako univerza od čuvarke spreminja v grobarko slovenskega jezika, v takšnem konteksu pa nam ne univerza ne država nista več potrebni. Za Komelja je slovenski jezik povezan z ohranjanjem identitete, s kulturnim razvojem in specifičnim ubesedovanjem sveta, ki se mu ne smemo odreči, sicer tudi univerzi sledi neprepoznavnost in provincialnost. Razloge za vladne spremembe učnega jezika vidi v pohlepu, v želji po videzu veljave ter dobičku, zaradi česar bi dopustili potujčevanje na mednarodnem trgu. Siromašenje slovenskega jezika na znanstvenih področjih bi vodilo v splošno kulturno stagnacijo, je prepričan predsednik Slovenske matice, zato je potrebno slovenščino na univerzi in v javnem življenju negovati.

Nadaljno razpravo je povezovala prof. dr. Tatjana Rojc, odprl pa videoposnetek izjave Borisa Pahorja. Pisatelj je predlog zakona ob 25-letnici državnosti označil za absurdnega, kot izraz hlapčevstva (“Prešern in Cankar bi se obrnila v grobu”) in zanikanja identitete. Kritičen je bil do slovenske države, ki nikjer ne poudarja slovenstva, ki ga ni mogoče ohraniti, če se ga ne zavedamo. Vprašal se je, o čem se bodo mladi v globaliziranem svetu pravzaprav pogovarjali brez nacionalne zavesti. Meni, da bi bil takšen svet precej dolgočasen. Boris Pahor še pravi, da grešimo v smislu internacionalizma in dajemo slovenstvo na drugo ali tretje mesto. Predlog zakona po njegovem mnenju ne pride v poštev in da bi univerza izgubila njegovo spoštovanje, če bi kaj takšnega uveljavila.

Sledili so prispevki prof. dr. Tatjane Rojc, dddr. Evgena Bavčarja in Miroslava Košute, ki so na slovenščino pogledali predvsem z vidika človeka, ki živi in deluje v okolju, kjer raba slovenščine ni samoumevna. Kot se je izrazila Tatjana Rojc so prav primorski literati zagovorniki “odrezanega jezika” in ob tem spomnila na izkušnjo Alojza Rebule, za katerega je obstajala le slovenska univerza. Gre ji za avtentičnost slovenskega jezika, da ga ne bi folklorizirali in sami sebe kolonizirali v prepričanju, da je tuje boljše kot naše.

Dddr. Evgen Bavčar je potegnil vzporednice z vlivanjem vrelega olja v grla, ki so v času fašizma govorila slovensko, in se vprašal, ali si bomo Slovenci sedaj vrelo olje vlivali kar sami. Kako težko je v Evropi priti do stanja duha, da lahko govorimo lastni jezik, brez katerega nam sledi izbris identitete, opozarja Bavčar. Ideji identitete in samostojnosti pa sta se razvijali najprej v jeziku, in če zapostavljamo jezik, zapostavljamo vse tiste, ki so se za v zgodovini za to prizadevali. Za Evgena Bavčarja je slovenski jezik priviligiran, je jezik, v katerem se moli, je tudi jezik liturgije. S predlogom zakona se po Bavčarjevem mnenju kastriramo od evropske in lastne zgodovine. Kaj takšnega v Franciji nikoli ne bi prišlo vpoštev, saj tudi tuji akademiki govorijo striktno francosko. Evgen Bavčar še opozarja, da le v lastnem jeziku govorimo v lastnem imenu, sicer ne bomo več Slovenci, ampak podaniki. Ob koncu si je prejemnik najvišjega francoskega priznanja legije časti še zaželel, da bi lahko še naprej govoril slovensko.

V nadaljevanju je izjavo akad. Nika Grafenauerja prebrala prof. mag. Mance Erzetič. Prof. dr. Boris A. Novak je opozoril na pretirano poudarjanje etničnega vidika slovenščine, s filozofskega stališča pa je pomembnost slovenščine opredelil prof. dr. Dean Komel.

Videoposnetke s srečanja Zagovor slovenščine najdete na povezavi.

 
Značke:

6 komentarjev

  • svitase

    Mediji lahko največ storijo za dosledno in pravilno uporabo slovenščine.

    Poleg njih pa tudi prodajalci v trgovinah in gostiščih ter telefonisti in še marsikdo.

  • Mene ta histerija ne prepriča. Ni nobene strokovne razlage. Gre samo za odpiranje univerze, da bodo lahko tudi tuji študentje poslušali predavanja in da bodo tuji predavatelji delili in prodajali svoje znanje.

    Seveda to ogroža fevd nekaterih (običajno slabih) predavateljev. Ki se bojijo konkurence.

    “Desnica” dela tu napako, ko podpira to iracionalnost. Ker nima vsebine in programa in resnične desnosti, veš čas trola in populistično napihuje neumne afere.

    25 let je “desnica” podpirala mafijski, državni projekt gradnje avtocest in stanovanjskih blokov, ki nas je pripeljal v hudo finančno in gospodarsko krizo. Ta projekt je povezal komuniste in “demokrate” v velikih mafijskih provizijah, za neumen folk pa so ga prodajali kot “nacionalni interes” in “gradualizem”. Niti enega “desničarja” ni bilo v četrt stoletja, ki bi to demosovsko prostituiranje komunistom postavil pod vprašaj.

    Ravnokar so socialisti Slovenije dali vodo v ustavo. Sedaj pa “pravi slovenci” hočejo, da damo še slovenščino v ustavo. V enem mesecu bodo vsi fevdalni birokrati in mafijci še sebe zaščitili z ustavo. Ostala bo samo nezaščitena mladina. Brez služb, z dolgovi pedofilov, z 90 % davki, da bodo plačevali vse skorumpirane parazite v Sloveniji, ki se množijo kot kloni od komunistične revolucije do danes.

  • svitase

    Kulturna sonaravna ( duhovna)identiteta in izvirnost je za človeka zelo pomembna. Ni vse v denarju. Sicer pa zdrava samozavest, ki jo pogojuje kulturna identiteta soprispeva tudi k materialnemu razvoju.

  • Franc Zabukošek

    Zelo pozdravljam apel, da grešimo v smislu internacionalizma, če zanemarjamo svoj jezik. S pomočjo materinega jezika se učimo svetovne jezike in postajamo svetovljani.
    Rek blaženega Slomška ima tu pravo veljavo in je bistvenega pomena za internacionalizem. Slomškovo priporočilo je: ” Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike”
    V tem je alfa in omega narodne modrosti!!

  • Splačalo bi se pogledat kako glede tega ravnajo tudi na primer naši severni sosedje. Če recimo tam iščeš službo pa še ne znaš nemškega jezika imaš takoj približno desetkrat manjše šanse.

  • PS: Pri naših delodajalcih je pa neznanje Slovenščine za delodajalca ponavadi žal kvečjemu plus. Ne plus toliko zaradi jezika ampak zaradi ostalega.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI