Nacizem je preganjal homoseksualce. Toda na začetku…

Luigi Strippoli 14.7.2016 6:28
 

nacizem homoseksualciItalijanski katoliško usmerjeni portal La nuova bussola quotidiana je konec junija 2016 kot pismo bralcev objavil prispevek Luigija Strippolija o odnosu med nacizmom in homoseksualci (link). Pomnimo, homoseksualci so bili žrtve nacizma. Kakor so nacisti Žida označevali z rumeno Davidovo zvezdo na oblačilu, tako so homoseksualca označevali z roza trikotnikom.
Danes homoseksualni aktivisti zelo poudarjajo trpljenje homoseksualcev pod nacizmom, kar ni narobe. Problem je, če to delajo z dnevnopolitično namero, da bi lažje diskvalificirali tiste, ki se ne strinjamo s postmoderno homoseksualno ideologijo. Drug problem je, da se ob tem rado prikriva podatek o izvorni simpatiji, ki jo je nacistično gibanje gojilo do homoseksualcev. Da dialog steče in preprečimo manipulacijo, se je prav zateči k zgodovinskim dejstvom. O katerih Strippoli.
Članek sem iz italijanščine prevedel in zavoljo bolj organiziranega branja z mednaslovi opremil Branko Cestnik.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

—————————————————-

Aktualna raba in zloraba tematike o preganjanih homoseksualcih

Pokol v Orlandu je še en dokaz več, da moramo danes, ko govorimo o homoseksualnosti, karte na mizi na novo razdeliti. Kajti od vsega začetka je bil pokol predstavljen kot otrok t.i. homofobije. Zato je politik Ivan Scalfarotto – sicer renzijanske smeri znotraj leve Demokratske stranke – z metodami, ki jih kdo definira kot „gaystapo“, takoj zahteval uvedbo drakonskih zakonov proti homofobom (beri: proti vsem, ki ne pristanejo na gender ideologijo in na homoseksualno zakonsko zvezo). Vendar se je počasi razkrila drugačna resnica: morilec v Orlandu ni bil nek pobožen in zakrknjen kristjan – kot si dobil občutek, če si bral rahlo pristransko kroniko – ampak je bil musliman, redni obiskovalec gejevskih lokalov in gej tudi sam.

Tudi če gremo nazaj v zgodovino, naletimo na težnjo po poneverjanju. Rad bi se ustavil pri enem primeru oz. vprašanju: Kako nam danes mediji opisujejo odnos med nacizmom in homoseksualnostjo?

Medtem ko mnogi pozabljajo, da so nekateri komunistični režimi homoseksualce obsojali na smrt samo še nekaj desetletij nazaj, nemški nacionalsocializem običajno predstavljajo kot režim, ki je iz preganjanja homoseksualcev naredil eno izmed svojih specifičnih lastnosti. Tako – kot po čudežu – iz seznamov žrtev nacizma praviloma izginjajo katoličani, a na teh seznamih poleg Judov nastopajo homoseksualci. Reči, da so homoseksualci bili vedno preganjani, še posebej od nacizma, namreč služi, da homoseksualci postanejo zaščitena in privilegirana kategorija (kateri potem pripadajo pravice, če povem eno, do nadomestnega materinstva in do označbe „homofobi“ za tiste, ki se s prakso nadomestnega materinstva ne strinjajo).

Izhodišče: homoseksualnost je dobra

Kaj vemo o odnosu med nacizmom in homoseksualnostjo? Na začetku dvajsetega stoletja ima Nemčija neko edinstveno značilnost. V Nemčiji so zelo in veliko bolj kod drugod razširjene astrologija, nauki o reinkarnaciji, nudistična in vegetarijanska društva ter homoseksualne skupnosti. Mnoge od teh sestavin bomo na različne načine skupaj zmešane našli pri nacističnih hierarhih. Na primer, Adolf Hitler je bil vegetarijanec, verjel je v reinkarnacijo, se posvetoval z prerokovalci in horoskopi. Rudolf Hess je gojil strast do magnetizma, hipnoze, homeopatskih zdravil in drog, nihal …

Veliki judovski zgodovinar in tudi sam homoseksualec George Mosse v svojem najbolj znanem študiju na to temo Nationalism and Sexuality (Nacionalizem in spolnost, izšlo l. 1985) piše, da je v mestu Berlin bila homoseksualnost javno vidna in da „je število lokalov za homoseksualce naraslo od 40 v l. 1914 do 80 v l. 1929“. Homoseksualnost je bila skupaj z nudizmom, ki so se ga kasneje posluževali na mladinskih taborih SS, deležna določenega prestiža v nemškem vojaškem in nacionalističnem okolju. To izhaja iz izkušnje kameradizma med moškimi, značilnega za vojsko in čas prve svetovne vojne. Izhaja pa tudi iz prepričanja, ki so ga širili nekateri homoseksualni pisci, češ da „duh kameradizma“ iz homoseksualcev dela „boljše vojake“. Za tovrstne zagovornike homoseksualnega ponosa homoseksualci predstavljalo „cvet moškosti“, piše Mosse. Njihova gola telesa so simbol moči, poguma in prezira do buržoaznih in krščanskih vrednot (sramežljivost, zasebnost,…). Mosse dodaja, da so takratna nemška nudistična in homoseksualna gibanja v glavnem postavljena na politično desnico, oznanjajoč proti-žensko vizijo – značilno za večino nacionalistične kulture – in izpovedujoč rasistične nauke.

Osebnosti kot pisatelj Hans Blüher, umetnik Elisar von Kupffer in zdravnik Karl-Günther Heimsoth (izumitelj izraza „homofilija“) javno simpatizirajo z nacistično stranko, ki je takrat lahko računala na oboroženo krilo – SA (Sturmabteilung). SA so vodile znane homoseksualne osebnosti. Šef SA – in v nacistični stranki človek takoj za Hitlerjem – je bil Ernst Röhm, podobno kot mnogi drugi voditelji SA tudi on znan homoseksualec. George Mosse piše: „L. 1932 je Hitler zavzeto branil Röhma, ko je bil slednji javno obtožen, da kvari mladino in zlorablja položaj nadrejenega pri zapeljevanju nekaterih svojih mož.“

Tudi zgodovinar Joachim Fest v svojem delu Das Gesicht des Dritten Reiches (Obraz Tretjega rajha, izšlo l. 1963) piše, da je Hitler dobro vedel, da so med mladimi, ki so nad njim očarani in so mu pripravljeni slediti do smrti, mnogi homoseksualno usmerjeni. Fest, ki je eden izmed najbolj znanih in ugledih poznavalcev nacizma, opozarja na „tipično homoseksualni odtis pri SA“. Fest razkrije, da so prvi nacisti praviloma brezdomovinci in brez korenin ter ne marajo „trdnih vezi, takšnih kot je vez z žensko ali družino“. V ženski vidijo sredstvo za rojevanje otrok, homoerotično ljubezen pa kot po dostojanstvu višjo.

1934, obrat: homoseksualnost je nečedna

Povezanost s homoseksualnostjo sta tisti čas nacizmu očitala tako levičarska opozicija kot katoliški polemični pisci. Kasnejše zgodovinopisje jo je potrdilo. Če torej vse to drži, kaj se je potemtakem zgodilo, da je povezanost izginila?

Zgodovinarji dobro poznajo zaporedje dogodkov. Ko je nacizem prišel na oblast, se je med Hitlerjem in pripadniki SA, ki so ga do zdaj zvesto spremljali, ustvarila močna tekmovalnost. Ernst Röhm, po moči v stranki takoj za Hitlerjem, je želel nekakšno dvovladje. Za razliko od Hitlerja je do redne nemške armade, do gospodarstva in do nemškega meščanstva zahteval bolj oster odnos… Na tej točki se Hitler odloči, da bo prehitel morebitne prijateljeve poteze, in gre v njegovo diskvalifikacijo, ko ga obtoži nečesa, kar je on sam do zdaj prikrival. Hitler reče: „Röhm in vodje SA so homoseksualci in pedofili.“ To, kar so vsi v nacistični stranki vedeli, je zdaj jasno in glasno povedano s strani tistega, ki je od SA dobil veliko koristnega, oblast in pomoč, da pride na oblast.

Na Wikipediji pod geslom „Zgodovina homoseksualcev v času nacizma in holokavsta“ beremo: „Röhmova homoseksualnost ni predstavljala nobene ovire v njegovi karieri, dokler je bil v soglasju z nacističnimi hierarhijami. Naenkrat pa postane koristni izgovor za njegovo fizično odstranitev in za nujno ‘čistko’ v njegovem ‘pokvarjenem’ zaledju.“ Francoski časopis Les Temps je 3. julija 1934 zabeležil: „Krvnik (Hitler) je postal sramežljiv. Ne samo da ubija, zdaj tudi pridiga. Bil je strpen do posilstev in orgij, a zdaj, ko mora ubraniti samega sebe, udari v imenu kreposti.“

V zloglasni „noči dolgih nožev“, ko je prišlo do obračuna znotraj nacistične stranke, so bili mnogi voditelji SA ubiti na počitnicah, ki jim jih je dovolil šef Röhm, medtem ko so se zabavali s svojimi tovariši in nekaterimi mladimi fanti. Francoski zgodovinar Max Gallo, ko piše o teh dogodkih, opisuje tipično Röhmovo noč, ki jo je le-ta preživljal z drugimi voditelji SA izbranimi na osnovi kriterija spolne usmerjenosti. Potem ko so veliko popili, je Röhm „celo noč sodeloval v orgijah s svojimi Lustknaben – ljubljenimi mladeniči“.

Hitler, ki je tudi sam bil spolni manijak do mere, da je svojo nečakinjo potisnil v samomor, lahko zdaj za svoje stare prijatelje, ki so postali sovražniki, izdela novo obtožbo, popolnoma manipulativne sorte, in to je, da jih imenuje „homoseksualci in pedofili“. Obtožba postane smrtonosna v rokah Heinricha Himmlerja. Himmler je bil poprej podrejen Röhmu, imel je drugačno politično vizijo in tudi sam nerešen odnos do lastne spolnosti. Homoseksualnost je razumel kot škodljivo, ker da pelje v ugašanje rase.

Zaključek: poveličevanje rodnosti ter preganjanje homoseksualcev

Na ta način, nas spomni George Mosse, so nacisti na novo napisali zgodovino SA. Četudi so nacistični voditelji radi obiskovali javne hiše, omalovaževali družino in žensko, je nacizem sčasoma oblikoval hvalnico družini. Obenem pa je pogreval idejo o spodbujanju izvenzakonskih zvez in svobodnejših spolnih odnosov za moške, kakor tudi prostitucijo, le da bi se rodilo več Nemcev, bodočih vojakov.

Preganjanje homoseksualcev, ki jih v nacistični stranki sprva ni manjkalo, se zaostri zlasti z začetkom druge svetovne vojne. Razloga sta dva:
– navzočnost homoseksualcev v vrstah stranke in armade je zdaj dojeta kot grožnja, saj lahko škodi moči nacije, ki mora ohranjati svojo številčnost; poleg tega lahko homoseksualci ustvarijo lobije in podtalne povezave, ki jih stranka ne more več kontrolirati (za razliko od lezbištva, ki ga nacisti toliko ne preganjajo);
– obtožba homoseksualnosti in pedofilije postane tudi zelo priročna za odstranitev drugih različnih oporečnikov, ne da bi bili potrebni posebni procesi.

Mosse piše, da so homoseksualnosti bili obtoženi razni politični nasprotniki, med njimi tudi katoliški duhovniki, ki so jih nacisti na ta način diskvalificirali še pred njihovimi verniki. Mnogi oporečniki so končali v koncentracijskih taboriščih s prišitim roza trikotnikom na sebi, čeprav niso bili homoseksualci.

 
Značke:

26 komentarjev

  • Zdravko

    Vsaka oblika razvrata je idealen material tako za naciste kot komuniste. Za njih je značilno, da takšne stvari potihem odobravajo, celo spodbujajo in nagrajujejo, da bi imeli ob vsakem času idealno orožje, če bi se kdo pregrešil zoper njih. Vse kar pelje v suženjstvo je ok za njih.
    [neprimerno vsebino odstranil admin]

    • “da bi imeli ob vsakem času idealno orožje, če bi se kdo pregrešil zoper njih”

      Gre za užitke in moralno norost. Za eliminiranje je pa vsak izgovor dober, dokler imaš sodnike na svoji strani!

      • Zdravko

        Če ne veš o čem govorim, ne komentiraj. Desetkrat sem te že prosil, da se ne vtikaš v moje komentarje.

        • Gospod Zdravko,
          nikoli me niste prosili, vedno ste nesramno zahtevali. Kot drugič, to je javni prostor in če ne želite komentarje na vaše umotvore, jih pač ne objavljajte!

          • Zdravko

            Umotvori so vaši. Brez uma, iz čiste provokacije. Zato vas lepo prosim, da se ne vtikate v moje komentarje. Pišete neumestno in z arogantnim cinizmom.
            Upam, da boste vnaprej to prošnjo upoštevali.

    • Js bi reku za vse bolestno pohlepne po moči. Vprašanje kaj nekdo razume kot razvrat.

  • Fina zgodovinska analiza. In morda preroška napoved za Cerkev.

    Čaščenje človeka, praznoverja, Čaščenje moči, uspešnosti, gospodovalnosti, večvrednosti, intrige, manipulacije, žrtvovanje grešnih kotlov, Čaščenje forme in liturgije,.. revolucija žre svoje otroke, kult osebnosti pridobiva na moči in uniči ga lahko samo naravna smrt ali destruktivno samomorilnost..

    • tolmun1 tolmun1

      Pavel,grešni kotli,kaj je to ? Pisanje z velikim zanosom,ali kakšna tvoja nova pogruntavščina na področju čaščenja moči osebnosti,bodi samokritičen glede kulta
      osebnosti,tvoji teksti tudi kažejo na neko obliko grajenja samočaščenja,vsi razen
      Pavla nimamo pojma.

      Večino destruktivnih oseb z visoko stopnjo kulta osebnosti,ni
      končalo naravne smrti,če gre zgolj za biološki proces,je stvar drugačna!Konec koncev
      pa je kult osebnosti nesmrten,dokaz za to v našem okolju je primer večini dragega maršala tita,kar je neizpodbitno dejstvo!Pomembna je vsebina grešnih kotlov!

      • Pisna napaka kaj pa drugega, a je lahko še kej drugega kot grešni kozel? Jezus je bil človek bi se njegovemu čaščenju lahko reklo kult osebnosti?

  • obveznoime

    Kakršnakoli podobnost z RKC, islamom,…. zgolj naključna, kajne?

    (vsi majo radi prikrite pedre v svojih vrstah in vsi imajo korist, da je homoseksualnost “zlo” – ker se tako lahko vedno nekoga drži za jajca)

  • obveznoime

    …vse to pa še vedno ne odreši cerkve za sodelovanje s hitlerjem…

    • tolmun1 tolmun1

      Kaj pa ne odreši komunistov za enako sodelovanje,kar nekaj v nebo vpijočih dejstev
      opozarja na sodelovanjem hitlerja in stalina v drugi svetovni vojni!Za ja…ca sta
      vlekla drug drugega,kajne?Kakšna pa je razlika med komunizmom in nacizmom,ni
      je,razlika je samo v tem,da je nacizem propadel,komunizem,kot kaže vsaj v Rusiji,kitajski in na žalost tudi pri nas,še dolgo ne bo!

      • Zdravko

        Ne razume on besede svoboda. Njemu je vse sodelovanje, ker RKC ni napadla Hitlerja. Ali Stalina. Ali Tita.

        • obveznoime

          zdravko – res je, vsi smo svobodni. tudi nacisti so bili. in cerkev in kolaboranti, ki so sodelovali z njimi. .. kar pa jih ne odreši krivde …

      • obveznoime

        morda kje zagovarjam komunistične zločine?

        je pa zelo povedno tole kazanje s prstom “sej oni so tut”

        neizpobitno dejstvo pa ostaja, da je cerkev uradno podprla hitlerja. neizpodbitno. dejstvo. (čeprav s v zadnjem času zelozelo veliko energije polaga v novo zgodovinjenje in omiljevanje te kolaboracije)

        • Kakšne stare jugokomunistične laži tu širiš o tem, da naj bi ” cerkev uradno podprla hitlerja”. Katera cerkev pa? Tak nivo še za časopis Komunist ali pa Borec ni na stopnji objavljivosti. 🙁

          Imaš kakšne dokaze? No, jaz imam nasprotne kardinalne dokaze – najprej leta 1937 enciklika Pija XI v nemščini: Mit brenneden Sorge, ki so jo skrivaj prenesli v Nemčijo, jo razširili in brali po nemško govorečih katoliških farah.

          http://www.spiegel.de/einestages/legendaeres-geheimschreiben-a-947516.html

          To je seveda enciklika izrazito naperjena proti Hitlerjevemu režimu in njegovemu ravnanju s Katoliško cerkvijo, vero in verniki. Rezultat te enciklike je med drugim izstop okoli 100.000 nemških katolikov, tistega dela, ki jih je premamila propaganda nacističnega režima, leta 1937 iz Cerkve.

          Za njegovega naslednika- papeža Pija XII je nedavno izšla knjiga Marka Rieblinga, uglednega ameriškega zgodovinarja, ki papeža kot aktivnega zarotnika povezuje s kar tremi poizkusi prevrata v Nemčiji, ki naj bi z oblasti vrgli Hitlerja. Tudi z najbolj znanim, žal neuspešnim atentatom, ki ga je Hitler 1944 po naključju preživel in katerega vodja je bil visoki oficir in izrazito religiozen katoliški aristokrat Claus von Stauffenberg.

          https://cruxnow.com/interviews/2016/06/17/pius-xii-active-conspirator-three-anti-hitler-plots/

          Nenazadnje so dokazi tudi za nasprotno, da je Hitler načrtoval ugrabitev papeža Pija.

          Hitler je načrtoval pridobitev na svojo stran tudi Otta von Habsburga, avstrijskega prestolonaslednika in Cerkvi povsem lojalnega. Zgodilo se je nasprotno, rodbina von Habsburg je ostala striktno protihitlerjevsko nastrojena in je simpatizirala in imela stik ves čas z zahodnimi zavezniki.

          Podobno kot iz znanega mega-priljubljenega romana in filma Sound of Mosic ( Moje pesmi- moje sanje) posnetega po resnični zgodbi družine katoliškega avstrijskega častnika in aristokrata von Trappa, rojenega na hrvaški obali. Bili so seveda begunci pred nacisti.

          Skratka malo morje dokazov za obratno od tega, kar ti tule nemarno po komunistični maniri natolcuješ. Nacistična ideologija in krščanska oz. katoliška vera sta kot voda in ogenj!

          • obveznoime

            ”Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.”

          • To je vsebina prisege, v nekem delu vsiljene domobrancem ( in je bilo tudi med njimi po pričanjih veliko neodobravanje takšne vsebine) s strani nemških okupatorskih oblasti. Domobranci niso bili cerkvena vojska, niso del institucije, Cerkev jim je nudila kurate ( kar je splošno razširjena praksa, tudi v aktualnih vojskah zveze Nato). Celo če bi škof Rožman sprejel tako ali podobno izjavo, to ne pomeni stališča Cerkve, ampak enega lokalnega škofa ( od treh tedanjih slovenskih škofov na Slovenskem) od stotin, danes pa morda celo tisočev katoliških škofov po svetu.

            Nemške obveščevalne službe so pred napadom na Jugoslavijo pripravile sezname pričakovanih nasprotnikov nemške zasedbe in nacizma. Med prvimi sta navedena ljubljanski škof Rožman ( zaveden Slovenec po rodu z avstrijske Koroške) in zagrebški nadškof Stepinac. Prve tedne po okupaciji so nemški zavojevalci iz področja svoje cone, predvsem Gorenjska in Štajerska, izgnale z njihovih župnij v tujino večino slovenskih katoliških duhovnikov. Tega niti komunisti potem nikoli niso niti pomislili narediti.

            Skratka, tudi lokalno pri nas je predstava o simbiozi med nacizmom in katolištvom med drugo vojno čista utvara. ( Morda je delno utemeljena ta predstava na dejstvu, da so katoliki po naravi pogosto relativno miroljubni in nerevolucionarni in da krivice pogosto precej tiho potrpijo.)

        • Predvsem tebe to ne odveže laži. Pa tudi komunistične zločine podpiraš – vsaj posredno, ko podpiraš komuniste.

  • V meni daleč najboljši knjigi “Frančiškan v SS”, ki je premagala do tedaj najljubšo “Bratje Karamazovi” opisuje svoje izkušnje z nacisti mlad fant, ki mu je začetek vojne preprečil, da bi postal frančiškan. Iz noviciata ga je Hitlerjev režim dal v SS, kjer je imel fant izredne rezultate po telesni pripravljenosti in drugih vzdržljivostih pomembnih za vojaka. Veliko starejših duhovnikov je režim ubil ali poslal v koncentracijska taborišča.

    Ker je imel fant tudi nekaj let jezuitske vzgoje je bil izredno močen v logiki, dialogu, iskanju argumentov. Tako je v besednih dvobojih s primitivnimi in vulgarnimi in vraževernimi nacional-socialisti vedno zmagoval. Seveda so ga ti SSovci s pozicije moči kaznovali.

    Skratka med socialisti ni nobene razlike. Pa naj si bodo internacionalni socialisti (komunisti, boljševiki) ali nacionalni socialisti (nacisti, fašisti). Vsi so pokvarjena mafijsko-birokratska banda. Na žalost socialisti prevladujejo močno tudi v slovenski politiki. Monopolno.

    • obveznoime

      … bom najbrž malo mimo usekal – ampak žid (Goldmann) v SS, hmmm ? ali si je spremenil ime ? …


      mimogrede pa, pomojem ti bo lažje, če boš prenehal malikovati socializem (saj se zavedaš, da to počneš?)

      • ” žid (Goldmann) v SS”

        Pravzaprav njegovo židovstvo zbledi ob dejstvu, da je bil frančiškan. Pa niti ni bil sam, bilo jih je za kak ducat. Ampak! Vojno je preživel le on.

      • Hočeš povedati, da ga malikujem zato, ker ga vidim pri 95 % Slovencih in v vseh političnih strankah, pa v Evropi z novo marksistično doktrino eksperimentiranja z otroci, družino in vzgojo?

        Kaj ni res?
        Slovenija je Severna Koreja oz. Venezuela v Evropi.

  • “Nacizem je preganjal homoseksualce. ”
    ===============================

    Tudi komunizem je preganjal homoseksualce.

    • Zdravko

      Kdo pa jih ne bi preganjal? Tako kot se preganja pretepače in nasilneže se preganja tudi izzivače in provokatorje.

  • Je onemogočeno komentiranje najnovejših člankov tehnična težava ali spremenjena uredniška politika?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI