Tretji občutljivi tabu: čista definicija sredine

Žiga Stupica 8.7.2016 6:33
 

jansa_virantKot smo uvodoma začeli, so rdeča nit naše analize aktualne ekonomske anomalije. Toda ob obravnavi aktualnih ekonomskih vprašanj analiza trka ob poznane dogodke, ki vsem na očeh silovito obremenjujejo državo, a niso zadosti pojasnjeni. Nismo pa se jim odločili izogniti samo zato, ker so ideološko občutljivi tabu t.i. sredine.

Občutljiva analiza mašila sredine

Vsem na očeh so tabuizirani dogodki ideološko občutljivi tabu v t.i. sredinskem volilnem prostoru.

Tako je anonimizirani bralec Pavel posebej opozoril na svojo občutljivost na analizo sredine – »občutljiv sem na zmerjanje sredine«. Zelodko pa je korektno pojasnil: »Ne sprenevedajmo se – poanta članka je povsem jasna: ne gre za spornost sredine, ampak za spornost mašila sredine, njenega slabega nadomestka. Poanta je ilustrirana s povednimi imeni in pojmi: Spomenka Hribar, Edvard Kocbek, Dolomitska izjava. Prav tako je jasna motivacija članka – današnja politična sredina, ki jo uteleša na primer SMC. Kot je na tem primeru vidno, je ravno taka sredina tisto, kar Slovenijo potaplja. Tistim, ki to želijo videti članek pač le razgalja Slovenijo kot šolski primer pojmovne zmede, kjer konzervativci veljajo za napredneže, žrtve 45 let komunističnega nasilja za neofašiste, socialistični nostalgiki, ki hodijo k maši pa za krščanske demokrate.«

Zato ponovno opozarjamo na občutljivost analize mašila sredine.

Občutljivi tabuizirani dogodki

Občutljivi dogodki, na katere smo opozorili (prvi tabu sredine in drugi tabu sredine), kažejo na udar oziroma vprašljiva dejanja in opustitve dolžnih ravnanj s strani določenih oseb z oblastnimi pooblastili in tistih brez takšnih pooblastil.

Dogodki so tabuizirani v t.i. sredini volilnega prostora, kjer se jih ne sme kritično obravnavati. Toda silovito prizadevajo delovanje načel demokracije, pravne države in delitve oblasti. Kot nujna za delovanje države so ta načela vpisana v Ustavo Republike Slovenije, da bi jih ljudstvo in oblastni organi pri svojih dejanjih izvajali, država pa delovala. Načeli demokracije in pravne države sta v 1. in 2. členu, delitev oblasti v 2. odstavku 3. člena, ki določa: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« Z udarom so prizadete tudi človekove pravice in temeljne svoboščine udarjenih, del taiste Ustave.

Občutljivi tabuizirani dogodki so okvarili navedena načela delovanja države, z učinkom na vse zadeve zaradi splošnega načela enakosti pred zakonom, ki se glasi: »Vsi so pred zakonom enaki.« Kot prvega smo pojasnili udar s strani določenih oseb z oblastnimi pooblastili – zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti – v izvoljenega politika, vladnega predsednika. Z udarom vanj se je silovito prizadelo delovanje zgoraj navedenih načel – posebej silovito pa se je leta 2008 in 2014 prizadelo volitve, leta 2013 pa vejo oblasti Vlado Republike Slovenije. V obravnavo drugega smo se navezali preko primera udara s strani državnozborskega predsednika, torej zakonodajne veje oblasti, v vladno vejo oblasti. Opozorili smo na udar oziroma mašila, s katerimi t.i. sredina so-prikriva program in dejanja oboroženega udara slovenskih komunistov v ta narod ter so-onemogoča neodtujljivo človekovo pravico do domneve nedolžnosti in do rehabilitacije prizadetih oseb.

Mašilo sredine: »sredinska« Državljanska lista

Pri osebi z oblastnimi pooblastili predsednika zakonodajne veje oblasti, dr. Gregorju Virantu, smo primeroma opozorili, da je njegova samo-uvrstitev za »sredinskega« vprašljivo medijsko mašilo sredinskega volilnega prostora. Takšna vprašljiva samo-uvrstitev za »sredinske« je vezana tudi na druge akterje Državljanske liste Gregorja Viranta (tu in tu: »Državljanska lista [ostaja in se] profilira kot sredinska stranka z močnimi liberalnimi elementi«).

V obravnavi smo namreč opozorili na vprašljivo aktivnost predsednika Državnega zbora Republike Slovenije v začetku leta 2013, ki je silovito prizadela Vlado Republike Slovenije. Pojasnili smo, da se je dne 7. 1. 2013 najprej posebej močno udarilo s Komisije Republike Slovenije za preprečevanje korupcije z izvenzakonitim Zaključnim poročilom, številka 06259-1/2013/1 v delu, ki se nanaša na predsednika Vlade Republike Slovenije. Hkrati je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Gregor Virant, dolgoletni profesor upravnega prava, pojasnil svoj del udara: »Če v 10 dneh ne bo sprejet odstop predsednika vlade, DL ne bo več član koalicije Janeza Janše,« sicer si želijo sodelovati v koaliciji, vendar »ne pod tem predsednikom vlade« (npr. tu), nato so napovedano uresničili. Padla je Vlada Republike Slovenije. Dodatno pa so v času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije oziroma predsednika te vlade v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije dne 12. 2. 2013 opazili še Spomenko Hribar med odhodom s posveta z dr. Gregorjem Virantom (tu), pri čemer slednja tudi ni imela pooblastila za to, kar je nekaj dni prej v ločenem kontekstu povedala, in sicer da je treba »takšnega človeka [predsednika Vlade republike Slovenije] preprosto odstraniti s te funkcije.«

Na vprašljivost nadaljnje samo-uvrstitve za »liberalne« je nedavno lucidno opozoril poznani novinar Bojan Požar – »! @GregorVirant1 @zzTurk A dajte no, g. Virant. Izgubili ste volitve, številnim zagabili liberalno opcijo, tukaj si pa kao bildate “imidž”.« (tu).

Postavlja se vprašanje, kako to da je izrazito reformno deklarirana stranka Državljanska lista takoj po prejemu zelene luči s strani ustavnega sodišča za reformo bank vrgla Vlado Republike Slovenije. Ob akterjih Državljanske liste, ki so se pustili imenovati tudi »reformne«, pa »resetirane«, je namreč posebej občutljiv prav trenutek udara. Tik pred dnem 7. 1. 2013 je predsednik – še ne padle – Vlade Republike Slovenije dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah – »Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank« (tu). Po letu dni »pregretih časov« (2012) zoper kakršnokoli reformo te vlade je namreč prišlo do zgodovinskega preobrata v Sloveniji v prid možnosti za preiskavo vprašljivih preteklih dejanj v bankah. Preobrat je nastopil v obliki dne 21. 12. 2012 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 102, objavljene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-II-1/12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. 12. 2012, proti kateri je glasovala sodnica dr. Etelka Korpič-Horvat.

Skratka, navedena vprašljiva aktivnost, s katero so silovito prizadeli načela delovanja države, ni sredina. Je pa mašeča »sredina«.

Čista definicija sredine

Čista sredina volilnega prostora je izključno takšna, ki deluje skladno z načeli dne 28. 12. 1991 objavljene Ustave Republike Slovenije in dne 25. 6. 1991 objavljenih Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracije ob neodvisnosti (in njihovih novel).

Z navedenimi nedvomno niso skladna dosedaj obravnavana vprašljiva dejanja oziroma opustitve. Na primer tista, s katerimi »sredina« so-prikriva program in dejanja oboroženega udara slovenskih komunistov v ta narod ter so-onemogoča neodtujljivo človekovo pravico do domneve nedolžnosti in do rehabilitacije prizadetih oseb. So pa skladna z neko drugo ustavo, tisto od SFRJ in njenega totalitarnega sistema.

Toda temeljni cilj Ustave Republike Slovenije je »preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema« (npr. tu, točka 17 obrazložitve), saj so bili v prejšnji državi »pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic« (isti vir). Dejstvo je, da SFRJ ni delovala kot pravna država, v njej pa so se hudo kršile človekove pravice – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice« (iz 3. uvodne izjave Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). Zato v čisti sredini volilnega prostora uporaba načel ustave SFRJ ni dopustna. Dne 25. 6. 1991 je za čisto sredino ustava SFRJ dokončno prenehala veljati – »Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (2. odstavek I. razdelka cit. temeljne ustavne listine).

Ob občutljivih tabuiziranih dogodkih se kaže temeljna točka, ki lahko združi mašečo »sredino« v enotni nedopustni intimi. To je, da se s prenehanjem ustave SFRJ ne more sprijazniti – »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« (po intimi nekdanjega predsednika stranke, zveze oziroma partije).

Prva orientacijska dilema čiste sredine – »demokratično« vs »republikansko«

Za tisti del volilnega prostora, ki deluje znotraj čiste sredine volilnega prostora, pa so orientacije oziroma položaji vezani izključno na številna medsebojno prepletena in hkrati učinkujoča načela Ustave Republike Slovenije.

Prva orientacijska dilema čiste sredine volilnega prostora se nahaja v mestu, točki, ki je enako oddaljena od prve in druge besede, ki tvorita besedno zvezo v stavku 1. člena Ustave Republike Slovenije. Člen se glasi: »Slovenija je demokratična republika.« Skratka, prva dilema čiste sredine je intimna točka med »demokratičnim« in »republikanskim«.

 
Značke:

17 komentarjev

  • Gre za besedo zmerjanje in ne definiranje.
    Ne samo, da zmerjanje onemogoča dialog, ustvarjanje in rast sredine. Onemogoča tudi rast desnice in na splošno ustvarjalne politike. Omogoča lažno “desnico”, ki ji edino histerija, zarote, vsak dan nove afere in konflikti,… omogočajo 10 do 15 procentno životarjenje.

    Zmerjanje in sovraštvo ter birokratsko uslužne analize s kritiko podobno ugrizu 90 letnega starca so antipol politike in demokracije.

    Onemogoča vzpostavitev desnice, sredine in levice. Omogoča birokraciji status quo in mafiji, da ohranja ekstra dobičke. Je popolnoma v skladu s pričakovanji udbomafije, kaj morajo njeni politiki početi, da mafija obdrži ali celo okrepi oblast nad ljudmi, birokrati in državo.

    Prav vseeno je kdo je zelodko: ker copy pasta isti “program” kot vsi “definirani” politkomisarji in navijači v politiki.

  • svitase

    Temeljita analiza in argumentacija! Čestitke!

  • tolmun1 tolmun1

    Dogodki v Luki Koper samo potrjujejo resničnost definicije “čiste sredine”pod vodstvomnesposobnega dvoličneža,ki se oklepa proslulih veljakov nekdanje združbe LDS,SD in skakačev iz stranke v stranko,ki izrabljajo nesposobnost vladajoče koalicije brez vsakega programa kako se lotiti rešitev propadajoče države v političnem in gospodarskem smislu!Zgrozim se ko vidim plapolanje proletarskih zastav in simbolov komunizma,vključno z nekdanjo zastavo republike Slovenije z rdečo zvezdo!Kakšen bo rezultat protestov ortodoksnih ljubiteljev titoizma na Primrskem,nikakršen še naprej bodo “curakali”v luki,če se jim bo zahotelo!Hudo je če se politični kameleoni razdelijo na dve frakciji istega izvora,ki jih vodijo ljudje z enakimi nazori in enako ideološko usmeritvijo z različnimi nameni,kar dokazuje razkol med njimi in njihovimi
    apetiti po obladovanju kapitala!
    Govoriti o vstali primorski je farsa in bo to ostala še dolgo časa,pravih primorcev že davno ni več,njihovi ostanki leže v jamah na sicer italjanskem ozemlju,kar Italijani
    izrabljajo v svojo korist,v jamah počivajo namreč ostanki slovencev-ezulov,ubežnikov iz rodne domovine,zakaj vsi dobro vemo!
    G.tovariš Pavel,kar je napisal g.Žiga Stupica je dejstvo!Tvoji egocentrični prispev,ki so
    plod tvojega sovraštva do vsega,kar ni v dosegu tvojih zmedenih blodenj,ki jih
    neumorno trosiš na spletni strani Časnika,so tudi poizkus onemogpčanja nastanka
    desnice!

  • Dober članek.

    Ja, druga Janševa vlada je bila rušena zaradi grozeče preiskave bančnega ropa. Virantovo sredinsko mašilo je bilo sredstvo za kontrolo vlade. Ker je bilo ogroženo omrežje, ki je izpeljalo bančni rop, je to mašilo moralo zrušiti vlado.

    Jasno je, da totalitarcem in njihovim “desnim” zaveznikom, ki so menda podrejeni gejevskemu lobiju, ni v interesu suverena desna vlada, ki bi vzpostavila normalno demokratično družbo.

  • Ne spomnim se, kdaj sem zadnjič bral bolj nejasen, neosrediščen, netekoč in skratka nerazumljiv članek.

    Čudim se ostalim komentarjem, ki ga očitno bolje razumejo. Ali pa se delajo, da ga razumejo.

    In kaj je poanta? Da obračuna s fenomenom Virantove Državljanske liste? To pa res ni težka stvar. S fenomenom katerekoli slovenske stranke, pred 100 leti, v ranjki Austriji ali za časa dinastije Karađorđević, ali v času totalitarizma ( če tisto imenujemo stranke) ali tudi vseh strank v času slovenske države je z nekaj domišljije in našpičenega peresa zlahka možno obračunati. Vprašajte recimo o tem Majo Sunčič. S katerokoli stranko. Pa ne bi zlahka obračunali z Virantovo, ki je delala take napake, da je v letu, dveh izginila s prizorišča.

    Nenazadnje, ta pogojno liberalna opcija je bila notranje zelo heterogena. Kar ni nujno tako slabo, ampak le če ima modro in dovolj močno vodenje.

    • Zdravko

      Jaz bi priznal fenomen Virantove Državljanske liste. To ni isto kot katerakoli stranka. Dobra paralela je Bratuškova in njena stranka.
      Oba sta primer profesionalne deformacije vrhunskih birokratov, ki jih zajame ideja, da bi oni tudi znali voditi tako politiko kot njihovi šefi. Vsaj tako, če ne bolje.
      Seveda, profesionalna deformacija zna biti huda reč.

    • Amelie

      Avtor z analizo sporoča, da je v demokracijah kjer je kolikor toliko enakomerno porazdeljeno razmerje moči, sredina lahko čisto nekaj drugega kot se to dogaja pri nas, kjer nastopa kot “mašilo”.

  • Sarkazem

    Nameraval sem že sam napisati nekaj o tem članku pa me je prehitel IF, ki mu nimam kaj dodati.
    Bral sem tudi članek Maje Sunčič, ki bi mu v prvi polovici,kar pritrdil, kar zadeva Pahorja. Izgleda pa, da poletno vreme z vročino ni vplivalo samo na glave nekaterih desnih politikov, ampak tudi na njeno. Napisati o “cerkvenem” portalu casnik.si, da “zagovarja jezik inkvizicije” in napasti cerkveno vodstvo, da je skozi vso zgodovino zaradi svojih koristi vedno sodelovala z oblastjo, se mi pa zdi simptom sončarice.

    • No, pa nam povej en sam režim, s katerim katoliška cerkev ni sodelovala? Daj.

      Phuuu, težka bo.

      S komunisti je trgovala z devizami, pa ne slepimo se; “komunistične” škofe, kot je bil Grmič, si ni postavljal Tito sam. Vatikan jih je.

      Fevdalci, nacisti (tudi po 9. maju 1945), nikoli ni bilo težave najti priročnega izgovora za sodelovanje.

      Blagoslavljanje orožja? Ni problem.

      • Res je, KC je sodelovala z marsikom in to počne še danes. Zato morda katoliški volivci volitve prevagajo na levo. Tudi na tem, desnem portalu, nekateri odkrito propagirajo sodelovanje s kontinuiteto namesto z (načelno) vrednotno sorodnimi strankami.

        Seveda je pa tudi komunistična partija sodelovala z marsikom in njeni nasledniki to počnejo tudi sedaj. Niti sodelovanje s klasičnimi kriminalci ji ni tuje.

  • Heh, zanimivo. Vam objavlja. Jaz sem pripravil nadaljevanje komentarja o tem “sredinskem mašilu”( daljša stvar), ne vem, če ga nisem že 10 krat poslal. Pa nič. Samo sem in tja mi v preizkušanje moje potrpežljivosti odgovori, da prehitro pošiljam. Kakšen zafrkantski program! 🙁

    • IF,
      po naključju mi je nekoč med brskanjem po portalu Časnik uspelo ugotoviti, kam izginejo oziroma se nahajajo “izgubljeni” komentarji, ki se, kljub pravilno izvedenemu postopku pošiljanja, iz meni neznanega razloga, ne pojavijo med ostalimi komentarji pod člankom.
      Tudi kopica vaših današnjih komentarjev, ki vam jih po več ponesrečenih poskusih pošiljanja ni objavilo, je zbrana prav tam 🙂

      Našli jih boste takole: po prijavi na portal se vam na vrhu strani desno izpiše ‘Živjo, (in vaše uporabniško ime)’, v isti črno obarvani vrstici na levi strani pa je nekaj ikon, med njimi tudi napis ‘Časnik’.
      Postavite miško na ikono ‘Časnik’ in pokazal se bo napis ‘Nadzorna plošča’.
      Kliknite na napis ‘Nadzorna plošča’ in odprl se bo meni, na katerem je tudi ikona ‘Komentarji’. Po kliku na ‘Komentarje’ se odpre zgodovina vseh komentarjev, ogromna količina objavljenih in peščica neobjavljenih. V vrstici nad komentarji je več možnosti izbire, med njimi tudi napis ‘Trash’ (meniji se odpirajo precej počasi, domnevam da zaradi velike količine podatkov)
      No in prav tam, takorekoč med smetmi, boste našli tudi zbirko vaših komentarjev, ki jih pod tem člankom ni objavilo.

      Menim, da je neobjava komentarjev posledica “kratkega stika” tehnične narave in ne posledica posega živega administratorja. Tistih komentarjev nihče ne zametuje med smeti nalašč. Tudi moji “izgubljeni” (neobjavljeni) komentarji so se že znašli v rubriki ‘Trash’, če vas to kaj potolaži 😉

      Po mojem bi lahko poskusili s ponovno objavo, tako da bi izbrali ustrezen komentar, ga ‘skopipejstali’ ter znova poslali.
      Upam, da vam bo v naslednjem poskusu objave uspelo 🙂

      • Ah, 15 krat ali 20 krat sem danes poizkusil. Spreminjal, delil na krajše, spet združeval. Dost mam. Vseeno hvala za natančno informacijo.

  • Naj poizkusim še: je poanta tega članka nasplošno umazati pojem politične sredine? Nenazadnje je to ambicijo zaslutiti s pogosto uporabo pojma “mašilo”. Ne vidim sicer kakšne posebne posrečenosti v tem pojmu.

    No, diskreditiranje sredine je pa preambiciozen projekt za en tak članek. Politična sredina so ne le liberalne stranke; večina njih. Nekatere so sicer tradicionalno bolj desne ( npr. v deželah Beneluxa, da ne govorimo v Kanadi ali Avstraliji), druge rahlo leve.

  • Naj poizkusim še: je poanta tega članka nasplošno umazati pojem politične sredine? Nenazadnje je to ambicijo zaslutiti s pogosto uporabo pojma “mašilo”. Ne vidim sicer kakšne posebne posrečenosti v tem pojmu.

    • No, tale ponovitev je zdaj rezultat kaosa, ko skušam komentar objaviti per partes. Se opravičujem.

  • Seveda gre v tej “analizi” za še eno od številnih blatenj in zmerjanj sredine, v brcanje v truplo, da se histerično “dokaže”, da je “desnica” mnogo boljša od sredine in da ni zgolj mašilo na vrvici mafije v slovenskem lutkovnem gledališču Politika, ki ga ne spremlja več 80 % državljanov.

    Je pa res velika razlika ali stranko vodijo socialistični birokrati ali komunistični operativni (birokrati).


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI