J. Sečnik, ŠRCD: Otroku postaviti meje! Kako?

Časnik 6.7.2016 9:29
 

Otroci so v prvi vrsti darilo za starše, na katerem piše rokuj nežno’. Tisti, ki verjamemo in vidimo, kako nas bližina z drugimi osreči, nudimo bližino tudi otroku. Spremljamo ga, hrabrimo, potrjujemo in mu pomagamo izreči tisto, česar še sam ne uspe. Skušamo mu dati temelj, na katerem bo pisalo ‘moj si, rad te imam’. Dati otroku občutek pripadnosti in dobrodošlosti je izrednega pomena. Otrok za svoj zdrav razvoj nujno potrebuje toplino staršev. Potrebuje starše, ki bojo tam zanj, ki so sposobni empatičnosti in ohranjanja nežnosti, tudi ko je težko. Vse to pa ne izključuje postavljanja mej.

Ko imamo dojenčka, je vse kar potrebuje v smeri čustvovanja in zlivanja z mamo ali očetom. Otrok se doživlja z mamo eno in po naravi tu ni nobenih mej. V njegovem razvoju pa se začne že pred drugim letom prebujati sram, ki otroku govori, da je drugačen, da je mama druga oseba in kot taka na momente otroku tuja. Otrok začne opažati da z mamo ni eno, kar je zanj zelo stresno. Mamin in očetov trud za ohranitev stika z otrokom je takrat izrednega pomena, da se otrokova notranjost tako lahko razvija enovito. Otrok postaja vedno bolj svoj z vedno bolj svojimi mislimi in svojim čustvovanjem. Postaja ločena in samostojna osebnost. Na tej poti smo mu lahko v pomoč tudi s tem, ko mu povemo, kaj je dobro in kaj ne. Otrokova narava je torej tista, ki začne risati meje. Ti si mama, jaz sem tvoj otrok.

Otrok lahko rani sebe in druge, v fizičnem in čustvenem smislu, zato je dobro, da mu pomagamo zarisati meje osebnosti tudi s tem, da mu povemo, kje se konča njegov svet in se začne moj svet. Da mu sporočimo kaj so moja čustva, kaj jaz doživljam in kaj je njegovega. Tako mu pomagamo prepoznati meje njegovega sveta. Kadar me udariš me zaboli in mi to ni všeč; Če mečeš hrano po tleh mi je hudo.

Meje zavarujejo otrokov svet pred posledicami ter mu dajo varnost in sproščenost v zdravih okvirih. Gre pravzaprav za jasno strukturo, ki omogoča zdrav razvoj. Postavljanje mej ne pomeni, da postaneš do otroka grob, siten, da začneš groziti in žugati s kaznimi. Ni potrebno da postaneš nasilen in prekineš stik z otrokom. Kako lahko postavimo meje zelo učinkovito brez omenjene navlake?

Za sporočila je dobro da so jasna, vendar ne groba. Z otrokom ohranimo stik, kljub svoji razočaranosti, jezi ali zadregi. To pomeni, da moramo ob otrokovih prekoračitvah zdravih meja ali dogovorov najprej začeti pri sebi, se osredotočiti nase, in se šele nato obrniti na otroka. V nasprotnem primeru lahko na otroka le prelijemo svoj notranji gnev. Kadar torej otrok prekorači meje oz. dogovore, smo starši v položaju, ko je pomembno, da ohranimo zdravo strukturo – meje. To ohranjanje meja in strukture je pomembno, saj njihovo rušenje ni dobro za otrokov razvoj. Stvari, ki nas vznemirijo je dobro, da jih torej prepoznamo pri sebi, najdemo za njih prave besede in jih tudi izrečemo.

Vsekakor bomo drugače postavili okvir, ki je za otroka varen, dvoletniku kot desetletniku in nato najstniku. Ker se deklice odzivajo drugače kot dečki bomo upoštevali tudi naravo spola in drugače ohranjali strukturo pri enih kot drugih. Okviri ali meje morajo vedno upoštevati otrokovo naravo in ne smejo biti zgolj nekaj izumetničenega ali izmišljenega s strani staršev.

Več lahko preberete na srcdljubljana.com.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI