S. Kodrič, Finančni periskop: Kako nastane delovno mesto

Časnik 5.7.2016 9:50
 

Šta­jer­sko je pred krat­kim nepri­je­tno pre­se­ne­tila odlo­či­tev mul­ti­na­ci­o­nalke IBM, ki se je odlo­čala, ali bi v Mariboru odprla evrop­ski klicni cen­ter za teh­nično pod­poro, kjer bi delo dobilo do 200 ljudi. IBM bi potre­bo­val teh­nično izo­bra­žen kader raču­nal­ni­ške smeri z dobrim pozna­va­njem tujih jezikov.

Toda iz tega ne bo nič. V izbi­ra­nju med Slovenijo, Hrvaško in Slovaško se je menda IBM odlo­čil za Hrvaško, ki mu je ponu­dila naj­boljši »paket« pogo­jev za pod­poro tujim nepo­sre­dnim inve­sti­ci­jam. Veliki med­na­ro­dni zapo­slo­valci, kakr­šen je IBM, se obna­šajo tržno, saj se zave­dajo, da delov­nih mest pri­manj­kuje in da so za vsako državo dra­go­cena. Februarja letos je bilo, na pri­mer, v Sloveniji zapo­sle­nih 715.030 oseb, kar je 8,5 % manj kot pred krizo, febru­arja 2008.

Delovna mesta ne padejo z neba, kot si pri nas mar­sikdo pred­sta­vlja. Novo delovno mesto nastane, ko nekdo pre­vzame tve­ga­nje, ki je v to vklju­čeno. In kdo je to? Tisti, ki založi lastni denar v novo delovno mesto in upa, da se mu bo v pri­ho­dno­sti ta inve­sti­cija povr­nila. V danes pre­vla­du­joči slo­ven­ski men­ta­li­teti se mu z zmer­ljivko reče kapi­ta­list, četudi je le mali pod­je­tnik z nekaj zaposlenimi.

Na pri­meru takega pod­je­tnika si oglejmo, s kakšnimi vpra­ša­nji se ubada pred zapo­sli­tvijo novega sode­lavca, kar je bolj direk­tno poi­me­no­va­nje tistega, čemur poli­tiki pra­vijo »ustvar­ja­nje delov­nega mesta.« Ali je za moj izde­lek toliko pre­se­žnega pov­pra­še­va­nja, da jih bom lahko pro­dal več, če jih več pro­i­zve­dem? Ali so moji kupci finančno zdravi, da bom pro­dano dobil tudi pla­čano? Ali imam na raz­po­lago pro­sti denar, da zago­to­vim vse, kar bo novi sode­la­vec potre­bo­val pri svo­jem delu (pro­stor, stroji, oprema), za kri­tje zače­tnih stro­škov (zdra­vstveni pre­gled, uspo­sa­blja­nje), in nato za spo­dobno plačo (in seveda pri­spevke, s kate­rimi je obre­me­njena neto plača), da bo vse skla­dno s pred­pisi? Ali imam men­torja, ki ima čas, da ga bo uva­jal v delo? In naza­dnje, ali imam rezervni načrt za pri­mer, da se kaj zalomi, recimo dol­go­trajna bol­ni­ška odsotnost.

V pod­je­tni­štvu mar­sik­daj stvari ne gredo po opti­mi­stič­nih pri­ča­ko­va­njih. Ko se res kaj zalomi — npr. upad pov­pra­še­va­nja, pla­čilna nedi­sci­plina, kon­ku­rent z bolj­šim in cenej­šim pro­i­zvo­dom — je pod­je­tnik tisti, ki nosi finančne posle­dice, a mora še naprej izpol­nje­vati vse obve­zno­sti, ki jih ima do delav­cev. Ko so pora­bljene vse notra­nje rezerve, mu ne pre­o­stane dru­gega, kot odpu­ščati sode­lavce, za katere ni več dela, in jim pla­čati odprav­nine. Podjetniki vedo, da je tudi psi­ho­lo­ško težko odpu­ščati, še pose­bej, kadar gre dol­go­le­tne sode­lavce, ki imajo dru­žine z nepre­skr­blje­nimi otroki. Kako zaple­teni so postopki odpu­šča­nja, ilu­strira dej­stvo, da ima pri­roč­nik za kadrov­nike z naslo­vom »Zakonita odpo­ved pogodbe o zapo­sli­tvi iz poslov­nega razloga« kar 144 strani.

Več lahko preberete na periskop.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI