Je odločba avstrijskega ustavnega sodišča zmaga pravne države?

Tamara Griesser Pečar 5.7.2016 6:32
 
ustavno sodisce avstrija

Avstrijsko ustavno sodišče.

Avstrijsko ustavno sodišče je 1. julija razveljavilo drugi krog predsedniških volitev in odredilo, da se morajo volitve ponoviti zaradi formalnih nepravilnosti in predčasnem posredovanju delnih rezultatov. Kaj takega se še nikoli ni zgodilo v Avstriji, pa tudi ne v demokratični Evropi. Vprašanje, ki se postavlja je, ali je to zmaga demokracije kot trdijo nekateri opazovalci, ali pa je to nekaj nezaslišanega, nevrednega demokratične države, kot to ocenjujejo tudi nekateri mediji v tujini.

Potek volitev

Kaj se je pravzaprav zgodilo v Avstriji? Drugi krog predsedniških volitev je prinesel zelo tesen rezultat, samo 30.863 glasov je ločilo t.i. nevtralnega kandidata, ki pa je dejansko kandidat stranke zelenih, dr. Alexandra van der Bellena od kandidata svobodnjakov inž. Norberta Hoferja. Takoj po zaprtju volilnih lokalov je bila najprej napovedana zmaga Hoferja, niso pa bile še preštete glasovnice po pošti. Izkazalo se je, da so bile prav te odločilne, ker so rezultat obrnile, zmagal je A.van der Bellen. Po pošti je tokrat glasovalo nenavadno veliko število volilcev, skoraj 760.000. Od teh je kar 61,8% glasovalo za A.van der Bellena in samo 38,2% za Hoferja, neveljavnih je bilo 2,6% glasovnic. Seveda je bila mobilizacija za van der Bellena po prvem krogu volitev, v katerem je prednjačil Hofer s 35,1% glasov pred A.van Bellenom z 21,3% , precejšnja in to v skoraj vseh strankah ter pri pripadnikih obeh kandidatov vladajočih strank in neodvisne kandidatke, ki niso uspeli priti v drugi krog. Na vsak način so hoteli preprečiti kandidata desne populistične stranke, ki je zelo skeptična do Evropske unije, ki tudi zagovarja drugačno politiko do migrantov in do politike vladajoče velike koalicije nasploh. Negativno vpliva pa tudi močna povezava svobodnjakov z desnimi evropskimi populističnimi strankami – pred nekaj dnevi so Dunaju celo gostili njihove predstavnike –, pa tudi očitna povezava s Putinovo Rusijo, kot je bilo razvidno v ukrajinski krizi. Hofer seveda ni nobena obrambna figura v tej stranki, je celo avtor strankinega programa.

Potek razprave pri ustavnem sodišču

Ustavno sodišče ni imelo veliko časa za svojo odločitev, ker 8. julija poteče mandat sedanjega predsednika Heinza Fischerja. Njegov mandat se po avstrijski ustavi ne da podaljšati, tudi ne za nekaj tednov ali dni. Če do takrat ni novega predsednika, to funkcijo prevzamejo predsedujoči v parlamentu. To so trije: dva predstavnika vladajočih strank (vključno s predsednico parlamenta) in eden predstavnik opozicije. In zadnje je ravno predsedniški kandidat Hofer, kar je seveda moteče, čeprav očitno ne nasprotuje zakonu.

Ko je ustavno sodišče povsem nepričakovano napovedalo svojo odločitev že za petek, 1. julija, torej kar za pet dni prej kot rečeno, je bilo presenečenje v Avstriji veliko. To je dalo slutiti, da bo odločitev drugačna, kot je bilo splošno pričakovano – in to kljub temu, da je medtem že vsem, ki so spremljali dogajanje bilo jasno, da so se zgodile številne nepravilnosti in malomarnosti pri predsedniških volitvah. Sodišče namreč ni obravnavalo vseh očitkov, ki jih je navedla svobodnjaška stranka (FPÖ) s svojim prvakom Christianom Strachem na čelu v pritožbi na ustavno sodišče. Od 90 predvidenih prič je zaslišalo zgolj 67. Če bi ustavno sodišče nameravalo pritožbo zavrniti, bi seveda moralo preučiti prav vse točke pritožbe in zaslišati vse priče, tako pa je za potrditev pritožbe očitno imelo že predhodno dovolj dokazov. Osredotočilo se je na dve ključni vprašanji: na vrednotenje poštnih glasovnic in na predčasno napoved delnih izzidov.

Ustavno sodišče se je od vsega začetka odločilo za javno, transparentno obravnavo. Pred očmi javnosti je poslušalo vse argumente, jih preučilo in potem odločilo. Držalo se je stroge judikature, katerih temelje je postavil oče sedanje avstrijske ustave Hans Kelsen. Že sama možnost manipulacije je sodišču zadostovala za razveljavitev volitev. Sicer ustavno sodišče ni zasledilo manipulacij, vendar je ugotovilo, da so se zgodile številne nepravilnosti v štirinajstih volilnih okrajih od dvajsetih, ki so bili predmet preiskave. Vseh volilnih okrajev v Avstriji je 117. Ugotovili so, da člani volilnih komisij niso bili povsod pravočasno in pravilno obveščeni, da jih ponekod zato ni bilo, ali so prišli prepozno. Glasovnice po pošti niso bile pravilno obravnavane, ponekod so jih celo šteli na dan volitev ali pa sortirali in odprli in jih pustili brez nazora, čeprav je zakon določal, da se te smejo odpreti šele dan po volitvah ob 9.uri ob navzočnosti kolegija volilne komisije. Ponekod so glasovnice celo šteli uradniki brez vsakega pooblastila in nadzora, člani volilne komisije pa so ugotovljen rezultat samo naknadno podpisali. Zgodilo se je celo, da so podpisali tudi navzočnost pri sejah, ki jih sploh ni bilo in podobno.

Avstrijska ustava določa, da se mora celotni krog volitev ponoviti, če je utemeljen sum, da protipravna dejanja lahko rezultat volitev spremenijo. Ker je tukaj šlo za 77.927 glasovnic, razlika med obema kandidatoma pa je bila zgolj 33.830, je več kot očitno, da je bil teoretično možen drugačen rezultat volitev.

Šlo je pa še za nekaj drugega, namreč za to, da so bili delni rezultati znani že predčasno. Splošna praksa že desetletja je bila, da notranje ministrstvo medijem in raziskovalnim inštitutom sistematično poroča o rezultatih. Ker pa se v Avstriji ponekod glasovanje konča že prej, najprej recimo v Vorarlberg-u, so podatki po izzidih že predčasno prišli v javnost, tudi so bili predmet na različnih socialnih omrežjih. To pa je lahko vplivalo tudi na izzid volitev. Za ustavno sodišče je to bil drug razlog za razveljavitev volitev.

Odločitev ustavnega sodišča

Predsednik ustavnega sodišča Gerhart Holzinger je v utemeljitvi ustavne odločbe izjavil, da so volitve fundament demokracije in da je primarna naloga ustavnega sodišča, da skrbi za to, da ta temelj ustrezno deluje. Odločitev ustavnega sodišča pa služi zgolj enemu samemu cilju, da se krepi zaupanje v pravno državo in demokracijo. To je seveda bistveno. Vsak se lahko obrne na ustavno sodišče, če ima upravičen sum, da se krši ustava – in to ne glede na to, kdo je to, kako priljubljen je v javnosti, kakšni očitki se pojavljajo v medijih. In sodišče mora biti nepristransko in odločati zgolj v skladu z normami pravne države.

Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča torej ni nobena sramota za državo, prav nasprotno, je zadnja inštanca, ki odloča v prid državljanov, kadar se krši ustavna ureditev. Korigira odločitev in izpostavi ponovno pravno državo. Kar se tiče drugega razloga, namreč da se delni rezultati posredujejo medijem in inštitutom, pa to ni praksa samo v Avstriji, tudi v drugih evropskih državah se to dogaja, ker ljudje pričakujejo hitro objavo izzida. Razlika med Avstrijo in drugimi državami je samo ta, da se iz tega razloga drugod še nihče ni obrnil na ustavno sodišče. Predsednik avstrijskega ustavnega sodišče Holzinger je na vprašanje zakaj takih nepravilnosti ustavno sodišče ni ugotovilo že prej, pojasnil, da ustavno sodišče ne more odločati samo od sebe, temveč šele tedaj, ko se upravičena stranka obrne na njega. To velja tudi v Sloveniji in drugod. Tukaj se postavlja vprašanje, kako bi odločalo ustavno sodišče v Sloveniji, če bi se v zakonskem roku nekdo obrnil na ustavno sodišče po zadnjih državnozborskih volitvah?

 
Značke:

11 komentarjev

  • svitase

    Zelo poučna abeceda demokracije za slovenske razmere z razliko, da bi bile v Sloveniji volitve razveljavljene tudi zaradi izmišljenih obdolžitev.

    Zanimivo, da levi mediji molčijo o konkretnih vzrokih razveljavljenih volitev v Avstriji in da o tem ne pišejo in en razpravljajo.

    To je zelo pomenljivo, saj nakazuje kako slabo vest imajo, saj si ne upajo pogledati resnici v oči.

  • svitase

    Avstrija je ponovno dokazala, da je zgled demokracije celotni Evropi.

    Takšen zgled je dajala že za časa Avstro ogrske.

    Zanimivo, da je bila demokracija takrat tudi v vojski, saj je bil takrat v veljavi slovenski jezik v vojski, v stari Jugoslaviji in v SFRI pa ne.

    Če beremo knjige o cesarju Francu Jožefu, se lahko prepričamo kako je spodbujal dobro gospodarjenje in nerazsipnost, torej občutek za stroškovni vidik javnega in zasebnega življenja.

  • svitase

    To je spodbujal z lastnim zgledom, saj je živel zelo skromno, pa čeprav je bil cesar.

    Torej povsem drugače kot komunistični Tito, ki si je privoščil več kot si človek lahko zamisli.

  • svitase

    Zanimiva bi bila konkretna primerjava med skromnim življenjem cesarja Franca Jožefa in skrajnim razsipnim življenjem Tita.

    Primer: Franc Jožef je zaradi manjših stroškov uredil, da se je njegov potniški vagon priklopil kar k tovornemu vlaku, ko je šel na potovanje z vlakom.

  • svitase

    Ali pa: Franca Jožefa je bilo zelo težko pripraviti, da bi oblekel novo obleko. Tito pa se je gizdalinil še pa še.

    Pomislimo kaj vse je imel Tito: poseben vlak, posebno ladjo, ki so jo spremljale pod vodo dve podmornici nad ladjo pa letala. Nešteto najdražjih avtomobilov in palač – rezidenc po vsej Jugoslaviji, Brione…

  • Tudi sam se na različne načine trudim doseči večjo resnost ob volitvah. Tako drastični ukrepi bodo povsem odveč, če bomo vsi skupaj "malo več tekali". Pri večini napak, na katere sem v preteklih letih neuradno in tudi uradno opozarjal, bi zadoščalo le malenkost manj ležernosti.

    Upam, da bo razsodba avstrijskega ustavnega sodišča močan precedens za naše naslednje referendume in volitve.

  • Evidentno so bile naše zadnje parlamentarne volitve mnogo bolj sporne kot zadnje avstrijske predsedniške. Spomnimo, s predsednikom največje opozicijske stranke, s proceduralno in vsebinsko povsem nekorektnim sodnim procesom proti njemu neupravičeno poslanim v zapor.

    Mislim, da število sporno štetih po pošti poslanih glasovnic na avstrijskih predsedniških volitvah sicer ni bilo večje od končne razlike med obema kandidatoma, Van der Bellnom in Hoferjem, torej okoli 30.000 glasov. Torej da drugačen končni izid tudi o popolni korekntosti ne bi bil mogoče.

    Drugo je vprašanje zgodnje objave vzporednih volitev, pred zaprtjem volišč. Vsekakor je avstrijsko ustavno sodišče tu zavzelo zelo strogo legalistično stališče, ko zahteva celotno ponovitev drugega korga volitev. Ne more se mu nikakor očitati, da ne brani pravne države.

    Strinjam se z avtorico tudi s pomembnim zadnjim poudarkom.

    • Lucijan

      Naše volitve mnogo bolj sporne? Naše zadnje volitve so bile prvorazredna barabija, zaradi katere bi morali mnogi končati v zaporu. Govor o spornosti je samo še ena manipulacija več.

      • Pa vendar od večnih luzerjih, to je SDS in NSi, nobenega glasu pritožbe, nobene prijave …

  • Za dvig pravne kulture in splošne politične kulture oz. higiene je poučno tudi tole dogajanje v zvezi s pregonom vodilnih hrvaških udbovcev v Nemčiji za zločine, ki jih je ta politična policija po partijskih direktivah storila v zadnjih desetletjih komunistične Jugoslavije:

    http://www.slobodnadalmacija.hr/novosti/svijet/clanak/id/318496/otkrivena-imena-bivsih-djelatnika-sluzbe-drzavne-sigurnosti-ubojica-stjepana-urekovica

    Kot vidite, hrvaškim vodilnim udbovcem se za ta zlodela sodi. Za razliko od slovenskih vodilnih udbovcev ( Zemljarič, Gorenc,Eržen, Mužič itd) očitno vpletenih vsaj v primere Martinović, Crnogorac in druge.

    Kot lahko tu berete, hrvaški udbovci na sodišču govorijo, razkrivajo dejstva, informacije, navajajo konkretna imena, obtožujejo eden drugega. Nasprotno, slovenski udbovci sistematično molčijo, tudi na avstrijskih sodiščih, “nič ne vejo, se ničesar ne spomnijo”. Skratka, nesramno in predrzno ščitijo eden drugega. Podobno ali enako kot tovarišija, tisoči njih, v zvezi s povojnimi množičnimi poboji.

    Kot vidite, ti hrvaški udbovci so že obsojani za razliko od Slovencev ( Sindičić je že odsedel 10 let), oz so na tem, da jih bojo vsled jasnih dokazov in pričanj ( Perković, Mustač) v kratkem obsodili. Pri naših udbovcih še ni prišlo do ene obtožnice, čeprav imamo očitne umore, ki so jih izvedli.

    Še ena pomembna razlika. Na Hrvaškem so te zgodbe končno prišle v najodmevnejše dominantne medije, konkretno tu časnik Slobodna Dalmacija. Ki se jasno opredeljujejo do komunistično-udbovskih zločinov, tako kot to edino lahko sledi iz zdrave humane presoje.

    Pri nas sta Omerza in Leljak s svojimi odkritji glede teh zločinov s strani najvplivnejših medijev bolj ali manj zamolčevana. Če vzamemo vse 4 dnevne časopise ( Delo, Dnevnik, Večer, SN) ali obe osrednji Tv postaji ( nacionalka, POP TV/ A kanal).

    Dokler bojo večinski mediji v Sloveniji zamolčevali udbovske zločine in posredno ščitili naročnike in eksekutorje, Slovenija ne bo normalna država!

    Ne čudim se toliko starim novinarskim strukturam, ki so v znatnem delu z bivšo udbo sodelovale, bolj se čudim mlajši generaciji, ki z udbo ni imela nič, a razen izjem ne zmore moralne presoje, da bi to zločine in sploh obstoj in delovanje sprege partija-udba videla kot pomemben problem in zavržno dejstvo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI