I. Štuhec, Nova24tv.si: Izguba novinarske identitete – Kučan in Peterle

Časnik 5.7.2016 0:03
 

Neodvisni, avtonomni, profesionalni in do vseh političnih akterjev enako neizprosen novinar bi moral po pravilu svoje intervjuvance vprašati vse, kar je za njih neprijetno ali kar o njih misli nasprotna politična opcija.

Janez Markeš je imel v Sobotni prilogi pred praznikom državnosti intervju z obema prvima predsednikoma slovenske države. S predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in predsednikom republike Milanom Kučanom. Če bi za prvega zgoraj navedeni pristop veljal, za drugega to gotovo ni bilo merilo pri postavljanju vprašanj. Če bi bilo, bi ga moral vprašati, zakaj se z Janezom Janšo ni pripravljen soočiti na odprti medijski sceni, če ima o njem vedno kaj za povedati. Pa to ni edino zoprno vprašanje, ki bi mu ga lahko postavil, pa ga ni. Teh je veliko. A teološko-filozofsko izobražen novinar Markeš, ki je nekoč pri Slovencu tako krčevito branil novinarsko avtonomijo, je pokazal vso svojo servilnost do nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije in njihovega botra vse do danes.

O Demosovi legalnosti

Mirne duše mu je pustil, da je postavil tezo o nezaupanju v času osamosvojitve, zaradi česar je Demos “sprejemal nekatere bistvene odločitve” sam, in to nekdo, “ki je bil politična ustanova brez državno pravne legalitete in odgovornosti”. Vprašanje zaupanja in nezaupanja je seveda posledica politične prakse partije in njenih vidnih predstavnikov, ki nikoli v svoji zgodovini na prvem mestu niso imeli interesa naroda. Če pa že pravnik Kučan modruje o legaliteti in nelegaliteti Demosa, bi ga veljalo vprašati, s katerim dejanjem si je njegova partija pridobila legaliteto, ko je porušila vsa politična pravila igre, da se je zavihtela na oblast, z nje izrinila vse svoje konkurente, politične nasprotnike pa poslala v večnost. Kdo daje politiki legaliteto? Država in njen pravni red, ki je zgrajen na diskreditaciji in likvidaciji, kar je komunistična država bila, ali državljani, ki plebiscitarno zahtevajo svojo neodvisno državo? Če bi Markeš zavrtal v to Kučanovo stališče, bi ga seveda razkrinkal, kako globoko tiči v svoji izvorno partijsko mišljeni »pravni državi«.

Poulična demokracija

Da je temu tako, je potrdil z drugo tezo, da ga »skrbi odnos do sodne veje oblasti. Z vrsto manifestacij poulične demokracije je pod stalnim pritiskom«. Verjamem, da Kučanu poulična demokracija ne ustreza, ko se ulica dogaja na nepravi strani. Ko protestirajo in manifestirajo njegovo politični somišljeniki, bi to gotovo označil za legitimno. Ampak bistvo problema je drugje. Kučan brani tisto sodno vejo oblasti, ki je od najvišje sodne instance dobila rdeči karton, natanko takšnega, kot ji ga kaže »poulična demokracija«. Ker je ta sodna veja oblasti izgubila zgodbo o Patriji, ima Kučan s tem problem. In Markeš bi to moral vedeti in ga na tej točki tudi priviti.

Bistvo slovenskega problema

Glede na njegovo vprašanje o bistvu slovenskega problema, ki ga je opredelil z besedami: »Čaru osamosvojitve sta sledili dve veliki tendenci: prva je bila ideološka interpretacija demokracije in novi mit je bila Evropa. Stari mit in stara veziva so bila kulturna, mobilizacijska moč NOB, kar je nacionalno zgodbo izoliralo in jo naredilo relevantno. Sočasno ob osamosvajanju pa se je že dogajal boj za privatizacijo družbenega premoženja. Šlo je za pritajeno vzporedno vojno, kdo bo olastninil skupno premoženje.«

Kučan v odgovoru pove, da je imel pravo rešitev dr. Mencinger – in ne Drnovškov Sachs. Na tem mestu ni dovolj prostora, da bi komentirali vse nebuloze, ki jih je v vprašanju natresel Markeš. Kaj pa naj bi bila ideološka interpretacija demokracije? Morda to, da je za ljudi Pučnikovega kova nezdružljiva s Kučanovo partijo? In kakšen mit je Evropa? Ni prav Kučanova partija imela gesla “Evropa zdaj”? Stavek, kjer je govora o NOB, je najprej nerazumljiv in tudi nelogičen. Saj zato tudi Kučan na ta del nič ne odgovori. Ker pa se vprašanje zgosti okrog lastninjenja, Markeš manifestira svojo zgodovinsko amnezijo, ko govori o vojni za družbeno premoženje. Že kot človek iz sveta medijev bi lahko vedel in videl, kdo so njihovi lastniki in kako so do te lastnine prišli. Da ne govorimo o tem, da mirno sprejme tezo o Mencingerjevi odrešilni ekonomiji, ki je v zadnjih desetletjih doživela nič koliko kritik. Kot avtonomni novinar bi argumente te kritike moral upoštevati, četudi se z njimi ne strinja. In ko nekomu kar tako pripiše »ideološko interpretacijo demokracije«, sam mirno pristane na družbeni lastnini kot neproblematični terminologiji z vsem njenim zelo problematičnim historiatom.

Več lahko preberete na nova24tv.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI