Aleš Hojs: Motor osamosvojitve so bili Ivan Oman, Lojze Peterle in Janez Janša

Casnik 5.7.2016 9:40
 

ales-hojsNagovor Aleša Hojsa na akademiji v počastitev 25-letnice Republike Slovenije.

Običajno je vsak praznik, vsak rojstni dan, še posebej, če je okrogel, to je še posebej tak, kot je letošnji, srebrn, razlog za praznovanje. V družinah, ko praznujemo rojstne dneve, se na takih srečanjih običajno veselimo, obenem pa se tudi spomnimo, kako smo prišli do tega veselja. Spomnimo, spominjamo se tega, kako smo preživeli čas do tega praznovanja in ne nazadnje delamo načrt tudi za prihodnje. Danes smo v evangeliju slišali nekaj, kar nisem načrtoval povedati, ampak je bilo tako zelo vezano na to, kar sem želel, da bom danes povedal, da moram poudariti. Danes smo v evangeliju slišali, da Gospod ve, prej preden ga prosimo, kaj potrebujemo. In če kaj velja za naš narod, za Slovence, je gotovo to, da je Gospod v tistih letih 88-91 vedel prej kaj potrebujemo, preden smo ga mi prosili. Milost, ki nam jo je Bog v tistih letih naklonil, seveda ni samo milost tistih treh, štirih let. Odkrito je potrebno povedati, da smo srečne generacije, ki po tisti krvavi drugi svetovni vojni živimo v miru, in da smo še posebej srečne generacije tiste, ki smo leta 90, 91 iz naše domovine dobili našo državo, obenem pa se znebili tudi tistega hudega totalitarizma, znebili smo se komunizma. Takrat je bil vsak posameznik pomemben. Takrat je bil pomemben tisti, ki je pekel kruh, pomemben je bil tisti, ki je na barikadah nosil puško, pomemben je bil tisti, ki je tem vojakom poveljeval, pomembni so bili politični ljudje z vizijo, pomembni so bili duhovniki, ki so mnoge takrat tolažili. In ravno zato nam je uspelo. Ne zato, ker smo bili enaki. Nismo bili enaki. Vsak je opravil svoj del naloge, vsak je opravil svoj del tistega, kar mu je Bog govoril in samo zato, ker je vsak opravil svoj del naloge, smo lahko uspeli. In ta naš čas, spoštovani, ni bil čas ali posledica tega, kar se je zgodilo v drugih vzhodnoevropskih državah, v drugih komunističnih državah. Naj vas spomnim na datum, ko smo Slovenci povedali, kdaj želimo živeti v samostojni državi, kdaj želimo živeti v demokratični državi in kdaj želimo, da bodo vsi ljudje imeli enake možnosti in priložnosti. To je bilo že maja 1989. To je bil čas, ko smo prebrali Majniško deklaracijo; in ne pozabite, to je bil čas, preden je padel berlinski zid. Torej Slovenci smo pred padcem berlinskega zidu povedali kaj želimo.

In če smo pogledali nazaj je prav, da pogledamo tudi, kako je danes, kako želimo naprej. Dve točki Majniške deklaracije sta udejanjeni, sta izvršeni. Torej živimo v samostojni državi, živimo v demokratični državi, imamo svobodne volitve; a vendar težko rečemo, da je uresničena tudi tretja točka. Tam v tretji točki piše, da bodo vsi naši državljani enakovredno, enakopravno po svojih možnostih lahko uporabljali, izkoriščali, pridobivali naravne in druge možnosti, ki jim jih ta država daje. Časi, ko smo živeli v družinah, ko se spominjamo svojega otroštva, so časi, ko se spomnimo na to, da tudi v naših družinah pravzaprav težko rečemo, da smo bili enaki. Kakšen brat je bil bolj sposoben, kakšna sestra je bila bolj pridna, kakšen je imel več talentov, kakšen je imel manj talentov. Ampak vendarle ostaja iz naših družin spomin, da so starši za vse otroke poskrbeli enako. Za tiste, ki so bili malo manj pridni je bila vzpodbuda k več delu, za tiste, ki so se lažje učili, je bila vzpodbuda, da ta svoj talent razvijajo; in tudi mi v naših družinah, tisti, ki imamo otroke vemo, da naši otroci niso vsi enako sposobni, enako pridni, enako čustveni. Pa vendarle želimo vsem našim potomcem nekako dajati to, kar jim lahko damo.

In taka bi morala biti tudi naša domovina, naša država. Zato ponovno poudarjam: Enotnost, o kateri danes ob 25-letnici poslušamo zelo veliko ne pomeni  enake možnosti  ne pomeni, da bomo vsi enako revni, da bomo vsi enako bogati, da bomo vsi enako izobraženi. Pomeni pa, da naša država, naša domovina za tiste, ki so manj sposobni, za tiste, ki so bolni, za tiste, ki pač socialno bolj odvisni, poskrbi. Za tiste, ki so sposobni bolj, da jih spodbudi v tej sposobnosti zato, da bodo tudi oni poskrbeli za tiste, ki so manj sposobni. In to je po moje potrebno jasno povedati ravno v teh dneh, ko mnogokrat slišimo: ne kregajte se, ne razdvajajte, ne razhajajte se. 45 let smo, ali še dlje, pravzaprav dlje, 70 let smo v naši domovini, ne v državi, naši domovini, živeli z lažjo. Živeli z lažjo, kaj in kako so se stvari odvijale ob koncu druge svetovne vojne, ne vedoč kakšen genocid se je na naših tleh odvil. In mislim, da je prav, da teh laži ne ponavljamo tudi za čas naše osamosvojitve.

Ni enostavno reči, da smo takrat bili vsi za. Bili smo, ja, ljudje smo bili za. To so povedali v več kot 80 odstotkih celotne volilne populacije. Torej več kot 90 % ljudi je prišlo na volišče in več kot 90 % se je odločilo za samostojnost. Pa vendar je prav, da povemo, da naši otroci ne bodo živeli v laži, kdo in kdaj je predlagal to, da živimo samostojno. Včeraj sem se zgrozil ob rezultatih, bolje rečeno ne rezultatih ampak izsledkih, ankete med našimi srednješolci. Ti so povedali, da je za našo samostojnost najbolj zaslužen Milan Kučan in Janez Drnovšek. Šele kasneje so se na tem seznamu znašli tisti, ki so pravzaprav bili voz, motor te osamosvojitve, voditelji DEMOS-a: Ivan Oman, Lojze Peterle, Janez Janša in še bi jih lahko našteval. Ali ni tudi to del laži, ki smo jo v teh 25-letih privzgojili našim zanamcem? Ali se ne ponavlja zgodovina, tista iz leta 45, 46? Zato, spoštovani, je po mojem naša naloga, da ob tem poiščemo tiste sile, tiste moči za voz, s katerimi ga bomo skupaj potegnili v lepšo prihodnost. Pri tem pa ne pozabimo na zelo pomembno dejstvo in to je resnica. Resnica je tista, ki bo tudi za čas naše osamosvojitve prej ali slej prišla na dan. Zato je prav, da vsi skupaj težimo k temu, da bodo naši otroci čim bolje izobraženi. Ne k temu, da bodo vsi v javni šoli. Zato je prav, da težimo k temu, da bomo vsi imeli boljšo zdravstveno oskrbo, ne da se bomo vsi zdravili v javnih zavodih ali pa da drugih zavodov kot javnih ne bomo imeli. Zato je prav, da vsi težimo k temu, da se tiste, ki kradejo, tiste, ki so nas oropali, tiste, ki kršijo človekove pravice, spodobno obsodi. Ne, da govorimo, da je za vse to še prekratka doba. In če bomo z resničnimi nameni to počeli, smo ravno kristjani tisti, k lahko damo temu narodu, tej državi dober zgled.

Na koncu naj vam vsem v tem jubilejnem mesecu, to je v mesecu ko praznujemo našo srebrno državo, zaželim vse najlepše. Potrudimo se, da ta država ne bo samo naša država, ampak, da bo resnično tudi naša domovina.

Opomba: besedilo je prepis govora v mariborski stolnici na akademiji v počastitev 25-letnice Republike Slovenije, ki sodi v sklop dogodkov ob Dnevu molitve in posta za domovino.

 
Značke:

32 komentarjev

  • Dovoljujem si misliti, da je k motorju osamosvojitve utemeljeno dodati tudi Toneta Krkoviča. Brez njegove organizacije na vojaškem področju, bi se uresničile sanje intimne opcije gospoda, ki je napovedal: "Jutri bo nov dan."

  • svitase

    Se strinjam s komentatorjem. Tudi Bavčar je bil pomemben člen in celo Kacin.

    Lepo bi bilo, da bi imeli vsi trije kratek govor ob obletnici: Ivan Oman, Janez Janša.

    Kdo si je izmislil samo enega dolgega govornika, ko pa lahko trije kratki govorniki povedo še več.

    To velja za vse državne proslave.

    Na ta način bi vpeljali ustvarjalno konkurenco tudi med govorniki in bi omogočili, da ni izločena opozicija.

  • svitase

    Vsi trije bi morali biti kratki govorniki: Ivan Oman, Peterle in Janša.

  • Na nek način se tu z izjavo, ki je povzeta v naslovu, Aleš Hojs posipa s pepelom. In želi popravljati nek nepotrebni politični razkol oz. njegovo poglabljanje, h kateremu je sam soprispeval. Vseeno hvalevredno, če bo pri tem vztrajal.

    Podobno vidim tudi zadnji članek Igorja Kršinarja v Reporterju. http://www.reporter.si/slovenija/%C4%8De-ne-bo-pomiritve-bo-desnica-izgubila-%C5%A1e-eno-prilo%C5%BEnost/62546

    Vsekakor njegova ali recimo Gluksova pisanja v tej reviji vrednotim kot precej bolj resna, poglobljena in kredibilna od tistih, ki, tudi v tej reviji, žurnalizem spreminjajo v strelske vaje, ali kar metanje bomb, med drugim po vodilnih demosovcih in osamosvojiteljih. Seveda je to zadnje uničujuče, ne le za desno sredino, ampak kar za nivo politične kulture in samozavesti cele nacije.

  • Zdravko

    Zadnji politični razkol je predvsem najhujši doslej, ker nima sploh pravega smisla in vzroka.
    Kučanova ovadba je politično čudna in nepremišljena zadeva. Toda, da je bil Peterle toliko užaljen, da je odstopil kot predsednik VSO, je pa ravno tako čudno. In še to, tik pred proslavo. Seveda na proslavi ni mogel govoriti, če je odstopil. Tako neumnega se pa tudi ne more delat.
    Hojs je tu pokazal da mu ni šlo za nič drugega, kot to da je Peterle odstopil in ni mogel imeti govora kot predsednik VSO. Zakaj je Peterle odstopil pa še vedno ne vemo; in to tik pred proslavo. Morda zato da je lahko šel na državno proslavo, kjer ne bi mogel biti kot ovaditelj Kučana?! To je možno.
    Vendar bi moral glede ovadbe reagirati prej, če se z njo ni strinjal.

    Tudi sam menim, da ta ovadba ni umestna in da si desnica zabija žeblje v krsto.

    • Ne vem, kot vodja te proslave je nastopal Janez Juhant, torej duhovnik, razumnik in bivši dekan teologije. Nič ni dalo vedeti, da so v šefi v ozadju Hojsovi veterani.

      Peterletov izstop iz VSO je res nejasen. Jasno bi bilo in možato, če bi povedal, da se ne strinja z ovadbo Kučana, Kmecla, Zlobca in Pluta. Evo, jaz se ne strinjam. Ker mislim, da za sojenje ni pravnih podlag.

      Lahko se politično sodi korak Kučana, ko ni odločno posegel v razoroževanje TO, lahko se mirovno deklaracijo in njene podpisnike ( vse ali samo štiri?) sodi kot naivne ali celo do tedanjih slovenskih državnih stremljenj neodgovorne. Pomembne politične napake in zdrsi skratka; ali vsaj sporna dejanja.

      Ampak temeljev za sojenje tu jaz ne vidim. Politično so sodili komunisti. Od demokratov pričakujem, da vejo, da se sodi lahko samo po ustavi in zakonih – tistih, ki veljajo v trenutku storitve očitanega dejanja ali opustitve dejanja. Škoda, če na desnici te temeljne logike vladavine prava ne dojemajo in brezpogojno sprejemajo; to je kontraproduktivno.

      • Zdravko

        Haha, dobra pripomba. Za to proslavo je bil ustanovljen Organizacijiski odbor Za mojo Slovenijo. Kdo je ustanovil ta odbor se skriva kot kača noge. So pa indici, da je dejanski organizator VSO.
        Seveda, če tako delaš, je samo stvar trenutka, kdaj se boš sam spotaknil in padel.
        Sedaj sem še bolj razočaran nad našo državo. Slovenska pretkanost in zvijačnost presega samo sebe destkrat. Kmalu, nihče ne bo od nas vzel niti ponujenega kozarca vode, ker se bo bal, da je zastrupljen. Tak poden je vse to.

        • Kapodistrias

          Šel sem na to proslavo in se nisem spraševal, kdo je organizator. V primerjavi z državno proslavo prejšnjega dne za uradno povabljene sem jo imel za vseljudsko, na katero so bili vabljeni vsi dobromisleči Slovenci. In takšna je tudi bila, vseljudska, veličastna!

      • IF: “Ampak temeljev za sojenje tu jaz ne vidim.”
        ======================

        Kučana bi moral takoj izdati ukaz o ustavitvi razoroževanja TO, njegovo čakanje je bila v resnici veleizdaja. Kučan je sedel na dveh stolih. Se je bal za svojo rit, če osamosvojitev ne bi uspela zato ni izdal ukaza.
        Zaslužil si bi, in upam, da jo bo dobil, še eno ovadbo, to je zaradi uničevanja arhivov.

  • “Havla je komunistični režim štirikrat zaprl. Milan Kučan pa je malo pred tem, ko je Havel ustanovil forum, vodil režim, ki je štiri zaprl (JBTZ) in izročil vojski. Kučan je vedel, in ne le to. To dokazuje njegova lastna zabeležka pogovora z jugoslovanskim generalom Kadijevićem. V njej Kučan jasno zapiše, da so se odločili, da Janšo takoj izročijo vojski. Kot bi Havel izročil sonarodnjake ”

    (Bojan Korsika, vir: časnik Finance)

    • Najbolj elegantno in zrelo od nacije bi bilo, če Kučana, vodilnega komunista, nikoli ne bi izvolili na demokratično funkcijo. A se je zgodilo ravno obratno, vedno ga je narod potrjeval in to na najvišjo funkcijo. Druga možnost je, da bi bil kot vodilni partijec skupaj z udbovci lustriran, torej politično upokojen že pred četrt stoletja. Za sojenja so pa potrebni čvrsti dokazi, da je kršil v tistem trenutku veljavne zakone. Tudi če Kučan, posebej v slovenskem pravosodju, podobno kot v dominantnih medijih, tako sodim, a priori ne bi bil zaščiten bolj kot kočevski medved, vidim osebno le malo možnosti za kakršnekoli dokaze o tem.

      • “Najbolj elegantno in zrelo od nacije bi bilo, če Kučana, vodilnega komunista, nikoli ne bi izvolili na demokratično funkcijo. A se je zgodilo ravno obratno, vedno ga je narod potrjeval in to na najvišjo funkcijo.”

        Lepa misel, ki takoj navaja na vprašanje: “Zakaj? Zakaj niso že tedaj odprli to vprašanje?

        In vsakič, ko imajo tedanji glavni akterji na pomladni strani intervju, ko se delajo pomembne, bi jim morali zastaviti to vprašanje.

        • Njim lahko postaviš le vprašanje, zakaj ni bilo lustracije. Zakaj so ljudje raje volili Kučana očitno ni bilo v njihovi moči, da kaj spremenijo.

          • Gospod IF,
            reklama, reklama! REKLAMA!

            Koga pa smo kristjani tiste dni reklamirali? Se še spominjate? No pa za vsak slučaj osvežimo spomin, saj pravijo, da neprijetne zadeve hitro pustimo pozabi!

            Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim je nosilec … »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II. http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija

            No, saj postavljamo kipe v čast tedanjemu nadškofu Šuštarju, kajne? Delal je odlično reklamo za gospoda Milana.

        • Zakaj je bi izbran Kućan?

          Mislim, da obstajalo vsaj trije razlogi. Na tedanji predsedniški tekmi so se po daljšem času glavni mediji, vključno z RTV-jem z raznimi triki, odločno postavili na Kučanovo stran in proti Pučniku. Drugi razlog je t.i. ljudski glas, ki so ga širili udbaški sodelavci v Kučanovo korist in Pučnikovo škodo. Tretji razlog je goljufanje v volivnih komisijah, spet s strani udbaških sodelavcev, saj je bilo okoli 60.000 neveljavnih glasovnic.

          Izvolitev Kučana je bil očitno udbaški projekt. Posledice še dolgo ne bomo odpravili.

          • “goljufanje v volivnih komisijah, spet s strani udbaških sodelavcev, saj je bilo okoli 60.000 neveljavnih glasovnic.” Pa človek ne more verjeti! Lojze pa Janez pa kar tiho …

            Jaz pa imam podatke, da so sestre iz nekega samostano volilie za Kučana.

          • Amelie

            Ste pa dobro seznanjen … sicer vzrokov zakaj so se volitve tako izšle ne poznam, ampak vseeno bi prej verjela tistim od tineta.

          • Gospa Amelie,
            laž je nesmrtna duša komunizma ali kako že gre … cilj posvečuje sredstva …

            Če gospoda Lojze, Janez, Ivan … niso ujeli komuniste na delu, potem goljufij ni bilo. Prvo pravilo demokracije je, da je vsak nedolžen, dokler sodišče ne odloči drugače. A niti do sodnega procesa ni prišlo.

            Smo ne reči, da omenjena gospoda tistega o laži in komunistih ni vedela.

          • Alfe, zakaj tako braniš komunajzerje?

            A je Janša v očeh levakov nedolžen, kar se tiče vseh afer, ki mu jih podtikajo?

            Zakaj bi morali torej mi desničarji obravnavati levake kot nedolžne?

          • Gospod Alojz,
            delate slamnatega moža in ga potem napadate, jaz naj ga pa branim? Upam, da ne.

            Branim pravno državo … človek je nedolžen, dokler sodišče ne odloči drugače … tisto EU sodišče za človekove pravice. Po nečem se pa moram razlikovati od komunistov, kajne? 😮

  • “Milan Kučan je bil tri dni tiho in je mirno gledal, kako vojska Slovencem odvzema orožje. Božo Repe je v uvodnem tekstu k zborniku o delu in organiziranosti manevrske strukture v milici napisal, da Kučan ni vedel, ali ima zakonska pooblastila, da nastopi zoper ta ukaz. Nekateri bi temu rekli izdajstvo države in naroda.

    Cinizem njegovega ravnanja samo dopolnjuje prigoda, ko je takrat na skupščinskih hodnikih srečal novopečena ministra za notranje zadeve in obrambo Igorja Bavčarja in Janeza Janšo, ki jima je dejal: “No, fanta kaj bosta pa sedaj naredila,” ter odšel.”
    ======================================

    Bojan Korsika v Financah

    • Zdravko

      da Kučan ni vedel, ali ima zakonska pooblastila,
      =============
      haha. Ampak tale Repe je pa res “genij.”

      • Kučan in Repe morata malo uskladiti svoja videnja glede zgodovine. Zdaj Kučan v nasprotju z Repetom trdi, da sploh ni vedel za razorožitev, medtem, ko Repe trdi, da Kučan ni vedel ali ima zakonska pooblastila zoper ukaz o razorožitvi.

        SDS ‏@strankaSDS 3h3 hours ago
        .@JJansaSDS Na sestanku, kjer smo bili Kučan, Bučar, Peterle, Bavčar in jaz, je edino Kučan zatrjeval, da nič ne ve o razorožitvi. #sejaDT
        ==================

        Kdor laže mora imeti dober spomin ali vsaj uskladiti svoje izjave s svojimi vojščaki.

        • Kakorkoli, če smo legalisti, je treba priznati, da je Slovenija do 25.06.1991 del jugoslovanske federacije, po tem datumu pa neodvisna država izven Jugoslavije.

          Enako velja za jugoslovansko zakonodajo. Ali za vojsko. Do 25.06. je pravno-formalno JLA naša vojska, po tem datumu tuja vojska oz. celo agresorska vojska.

          Nekomu, ki je spoštoval veljavno zakonodajo, npr. glede pristojnosti vojske ( JNA) ali teritorialne obrambe, se pač ne more soditi. Ne glede na to, kaj si je kdo tedaj mislil in lahko povsem upravičeno, recimo o generalu Mamuli.

          “Veleizdaja” je tu, ponavljam čisto in izključno politični termin. Ne vidim zakonskih podlag, da bi se za tako “veleizdajo” nekomu sodilo. To bi bilo približno podoben montiran proces kot povojno sojenju zaradi “veleizdaje” škofu Rožmanu.

          • Amelie

            … zakonskih podlag ni, s politiko pa se tudi ni izšlo ?!

          • Amelie

            Kaj potem to pomeni, da ni odgovoren ?

          • IF: “… Ne vidim zakonskih podlag, da bi se za tako “veleizdajo” nekomu sodilo …”
            ==========================

            Za proces Patria ni bilo zakonskih podlag niti za obtožnico, pa je sodišče kljub vsemu obsojalo. Kaj ko bi ti primer Kučan prepustil v sodbo sodišču in ne svojim “podlagam”.
            Za uničevanje arhivov pa je podlag kolikor hočeš. Toliko kot je bilo zločinov zaradi pobitih žrtev, ki se jih zaradi uničevanja arhivov skuša prikriti.

          • Še to:

            IF: “… Do 25.06. je pravno-formalno JLA naša vojska, po tem datumu tuja vojska oz. celo agresorska vojska.”
            =====================

            Še 14 mesecev prej smo imeli volitve in pol leta prej plebiscit.
            Kdor je kandidiral na volitvah mu je bilo jasno da je bil zavezan slovenskim zakonom nastajajoče nove države.
            Pišeš kot je Milošević govoril. 😉

          • raketka

            IF: “… Do 25.06. je pravno-formalno JLA naša vojska, po tem datumu tuja vojska oz. celo agresorska vojska.”
            =====================

            Torej bi mene ali mojega kolega, ki sva 2.6.1991 branila prisego prve generacije vojakov v primeru izpolnitve ukaza in sestrelitve zračnega plovila JLA v okolici Učnega centra TO obsodili v Beogradu?

            Strogo po tvoje.

            Ostali smo že po referendumu leta 1990 dobro vedeli, da Slovenija odhaja ven iz Jugoslavije. Želeli smo si mirnega izhoda, ampak JLA to pač ni ustrezalo, pa so se šli tankovski sprehod po sovjetsko.

            In bili tepeni po slovensko.

          • Če bi sestrelili zračno plovilo JLA pred 25.06.1991, bi ne glede na odločitev na plebiscitu bili za takšno dejanje upravičeno sojeni. Pred katerim sodiščem, o tem zdaj ne bi.

            Če ste sestrelili vojaško plovilo JLA v času vojnih spopadov Slovenije z JLA po 25.06. 1991, po agresiji na novo razglašeno državo in v skladu z mednarodnim vojaškim pravom, vam seveda nihče nima pravice soditi. Nasprotno, za taka dejanja se v vseh normalnih državah podeljuje časti in odlikovanja.

            Legalistično gledano je odločilna prelomnica torej šele 25.06.1991. Nenormalno, da ni glede te vojne obsojen Popov. Kučan ima v svoji karijeri na glavi veliko masla. Dvomim pa, da mu je možno soditi za tisto obdobje.

            Poznam precej desnih ljudi, ki so mnenja, da je bilo bolj varno, da je pri tedanjem osamosvajanju Kučan bil zraven, vključno z njegovo ( tudi dvoumno) previdnostjo in nekaj bremzanja. Mislijo, da bi bilo verjetno, da bi JLA na Slovenijo udarila z vso silo, vključno z masivnim bombardiranjem ( menda je general Adžić to tudi zahteval, a na to ni pristal Kadijević), če ne bilo zraven nekaj te kučanovske previdnosti in bremzanja. Zdi se mi vsaj možno, če ne verjetno, da imajo prav.

          • Gospod IF,
            naj se vam ne tresejo hlače, velika večina JLA vojakov je bila zelo srčna: skoraj nihče ni bil pripravljen bombardirati, raketirati, obstreljevati … svojih sorodnikov. Razen nekih strahopetnih Slovencev, seveda.

  • Tovariši postajajo nervozni in se spravljajo na (“neprave”) novinarke:

    https://twitter.com/petra_jansa/status/750686828689260544/photo/1?ref_src=twsrc%5Etfw


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI