Mladi bodo vprašali …

Aleš Maver 4.7.2016 8:20
 

jansa peterleČez desetletja bodo, kot upam, takratni mladi rodovi poznali prvega ministrskega predsednika samostojne Slovenije in njegovega obrambnega ministra. Zato jim tudi ne bo lahko pojasniti, kako to, da sta si njuni stranki ravno ob srebrnem jubileju države vsem na očeh strastno skočili v lase. Ali ne bi bilo pametneje in nujneje, da bi se pogovarjali o Brexitu in njegovih posledicah, da bi oblikovali stališče do dogajanja v Luki Koper, kakršno koli bi že bilo, ali vsaj skupaj proslavljali uspeh izpred petindvajsetih let, bodo nemara rekli.

Dolge sence zamer

Imeli bodo prav. In težko jim bo odgovoriti kaj pametnega. Še najbliže smiselnemu odgovoru bomo, če bomo tedaj rekli, da so po petindvajsetih letih na dan bruhnile vse v dveh desetletjih in pol nakopičene zamere, ki jih ni malo. Pravzaprav jih je toliko, da bi, če bi jih tako zelo ujčkali, ločile celo zveste partnerje liberalce in nacionalce, ki se pravkar bojujejo za novo zmago na parlamentarnih volitvah v Avstraliji.

Tako bodo radovedni mladci čez desetletja nemara izbrskali, da je sive lase drugim skupinam v Demosu povzročil že nenadejani uspeh krščanskih demokratov na prvih povojnih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Da je Janez Janša tako rekoč takoj po osamosvojitveni vojni predlagal zamenjavo Lojzeta Peterleta kot predsednika vlade. Da sta skupaj z Jožetom Pučnikom prispevala odločilne glasove za konstruktivno nezaupnico aprila 1992, ki je na oblast skupaj z Janezom Drnovškom vrnila stare sile. Ker sta očitno takrat presodila, da »s komunisti še gre, s klerikalci pa nikakor«, če nekoliko preoblikujem misel Ivana Omana. Šlo je kajpak za najhujšo posamično napako iz vrst nekdanjih Demosovih strank v zadnjih petindvajsetih letih. Zdi se, da so jo volivci konec istega leta primerno ovrednotili. Pučnikovi socialdemokrati so komaj prilezli v parlament, krščanski demokrati so se v primerjavi s prejšnjimi volitvami še okrepili. Njihov uspeh bi bil verjetno še izrazitejši brez »padalca« Jelinčiča, ki je v pravem trenutku odnesel precej konservativnih glasov.

Toda Peterletovi so svoj primat kmalu zapravili s komaj kaj manjšo napako od zgoraj opisane, z vstopom v Drnovškovo vlado. Sledilo je nekakšno maščevanje Janši v podobi ravnanja ob Depali vasi, ki je stopnjevalo zgodovinsko zamero. Sledile so manjše praske, neposrečeno sestavljanje Bajukove vlade, kjer se je odprl prepad predvsem med Janševimi in SLS, pa dolgotrajni občutek Nove Slovenije, da se SDS do nje vede predatorsko. Slednje se jim je zdelo že ob Janševi relativni zmagi na volitvah 2004, ko NSI ni uspelo ponoviti dosežka z evropskih volitev, na katere pa je prišlo bistveno manj ljudi, medtem ko Janša tam sploh ni kandidiral. Vrhunec je to nezadovoljstvo doseglo štiri leta pozneje, ko je takrat še Bajukova stranka frčala iz parlamenta, ogromno njenih volivcev pa je pristalo pri Janši. Negotovost NSI zaradi (domnevnega ali dejanskega) nastajanja novih strank je samo oživila stare slabe spomine.

Za kaj sploh gre?

Vrhu tega so imeli krščanski demokrati in za njimi njihovi dediči v Novi Sloveniji očitno občutek, da je slovenski volivec ravnal krivično. Janši je oprostil usodno pripustitev Drnovška na oblast v najobčutljivejšem trenutku in ga v najboljših časih popeljal vse do za današnje razmere vrtoglavega praga tridesetih odstotkov. Krščanski demokrati si od predolgega vztrajanja v koaliciji z LDS niso nikdar zares opomogli in se nikoli niso vrnili čisto v prvo politično ligo. Še najbliže temu so bili ob ustanovitvi Nove Slovenije, ko so se pod vodstvom Andreja Bajuka jasno profilirali kot stranka (v slovenskih razmerah) desno od SDS. Četudi se lahko človek na prvi pogled pridruži očitku o krivičnosti volivcev, je po drugi strani vseeno res, da se je Janša svoje lekcije naučil in napake iz leta 1992 ni več ponovil (včasih pa jo je bil pripravljen vsaj po tihem celo priznati), medtem ko za krščanske demokrate in za njimi za Novo Slovenijo skušnjava všečnosti main streamu na račun občutij jedrnih volivcev nikoli ni povsem minila.

V redu, bodo nemara rekli današnji kratkohlačniki čez dve desetletji, priznamo, zgodovina zamer je dolga in boleča. A kaj je njihovo izživljanje in jemanje v zakup poroga političnih tekmecev pravzaprav prineslo petelinoma v letu Gospodovem 2016, ob petindvajsetletnici slovenske države? Tu bo moral biti odgovor jasen. Prineslo ni ničesar, ker ni moglo ničesar prinesti. In to ne le zato, ker je šlo za tratenje moči, ki bi bile potrebnejše drugje.

Če začnemo pri SDS, slednja ni mogla in ne more ničesar pridobiti, ker so volivke in volivci, ki so ostali NSI, zanjo prejkone nedosegljivi, če odmislimo nekaj izjem. Kar ji je bilo dosegljivega, je dobila že leta 2008. Večina teh volivcev se ni vrnila k NSI. Vrhu tega bera na razpolago niti v najidealnejšem primeru ne bi pomagala k bistvenemu preboju iz trenutne dokajšnje stagnacije. Vlaganje energije v t. i. »spor na desnici« je torej popolnoma zgrešena naložba.

Jalov antijanšizem

Z vidika NSI je vsa stvar še za odtenek bolj tragikomična. Stranka se je v zadnjih letih v precejšnji meri spremenila v zbirališče desnih ali celo katoliških antijanšistov. Staviti na antijanšizem v Sloveniji kajpak ni a priori slabo. Lahko bi celo rekli, da je antijanšizem ena ključnih »ideologij« v našem političnem prostoru. Vsaj dve stranki sta v zadnjih petih letih dobili volitve, ker sta dali vedeti, da sta proti Janši. Po ostalih programskih vsebinah ni bilo velikega povpraševanja.

Zato je na prvi pogled razumljivo čudenje nekaterih v Novi Sloveniji, zakaj kaj takega še ni uspelo njim. Saj se vendar tudi oni iskreno trudijo biti antijanšistični, pa še vedno životarijo nekje blizu parlamentarnemu pragu, medtem ko ima SDS še zmerom vsaj trikrat višjo podporo. Recimo, da so spregledali majhno podrobnost. V poplavi antijanšistične ponudbe klenemu Slovencu iz dokaj podobnega razloga, zaradi katerega ne mara Janše, še na misel ne pride oddaja glasu za navadne »klerikalčke«, četudi kdaj potreplja kakšnega vidnega politika Nove Slovenije po rami za njegovo pokončno antijanšistično držo.

Nasploh antijanšizem škodi Novi Sloveniji in jo hromi bolj, kot nepotrebno ukvarjanje z najbližjo stranko škoduje Janševim. Stranki Ljudmile Novak namreč nalaga, da v jalovem prizadevanju za prodor proti levi zavrača Janševo diagnozo slovenskega položaja, s tem pa si zapira vrata v jedrni desnosredinski prostor, in to celo v času, ko si tudi tam marsikdo zastavlja vprašanje, ali Janša še lahko brez bistvenega zunanjega pretresa doseže preboj. V tem smislu je bilo simbolno sporočilo, ki ga je vodstvo Nove Slovenije ob zadnjih praznovanjih poslalo v javnost in bi ga lahko nekoliko zaostreno povzeli v formulo »z Janšo ne gre, z vsemi na levici (kljub vsemu) gre«, precej vprašljivo. Ponovno namreč ne bo prineslo ničesar v sredini in na levici, na tistem polu, ki ga po konvenciji imenujemo desni, pa bo zbudilo nejevero in zmajevanje z glavo.

Namesto apriornega korakanja proti Janši bi bilo verjetno boljše prizadevanje za delovanje tam, kjer je SDS v zadnjih letih precej zmanjkalo. Svoje diagnoze o škodljivih iz povojne preteklosti izhajajočih politično-gospodarskih navezah, ki hromijo Slovenijo in onemogočajo vsako pravo spremembo, nikakor ne uspejo povezati z življenjsko izkušnjo povprečnega državljana, čeprav slednje nanjo nedvomno vplivajo. Nič ne pomaga govorjenje o letu 1945 ali 1971, če se volivcu zdi, da se ga takratni dogodki in razmerja nič ne tičejo. Perspektivo bi bilo torej treba obrniti, začeti v današnjem trenutku in potem priti do ključnih minulih prelomnic. Tukaj bi lahko Nova Slovenija opravila veliko delo.

 
Značke:

28 komentarjev

  • Saj a ni bil vendar Kučan predsednik osamosvojitvene vlade? Tako pravi tudi ena od anket med slovensko “izobražensko” mladino. Bo že držalo, ne?

  • Glede na članek malo dvomim, da je Aleš Maver v prvih poosamosvojitvenih letih zelo natančno spremljal slovensko politiko.

    Za primer – ni bilo čisto tako glede podiranja Demosove vlade. Pučniku ne bi pripisoval razdiralne vloge pri tedanjem Demosu, prej obratno. Čeprav ni bil ravno, prepričan socialdemokrat brandtovskega tipa, pristaš vodilne vloge “klerikalnega tabora”, to je res. Ko je razglasil konec te zgodovinske koalicije ( ki je izpeljala rojstvo države), je bolj ali manj le ugotavljal dejansko stanje- to pa je razpadajočo vlado, kjer ministri ( ampak ne toliko Janša, predvsem Rupel, Bavčar in v ozadju Kacin, pa kot ideologa Hribarjeva) niso sledili volji premiera, izgubo večine v parlamentu itd.

    Janša na izrednem kongresu SDZ ni podprl tistega dela stranke, ki je skupaj z levim delom Zelenih povzročil to izgubo parlamentarne večine in končni padec Peterletove vlade. Ni šel v smeri LDS, ampak je bil blizu Narodnim demokratom, lojalnim vladi in kasneje, nekoliko presenetljivo, končal pri socialdemokratih.

    Vloga SKD pri Depali vasi ima tudi verjetno precej malo opraviti z kako užaljenostjo ali maščevalnostjo do Janše iz časa zamenjave Peterleta na čelu vlade z Drnovškom. Najbrž ima tedanje zadržanje SKD bolj kot s Peterletom osebno opraviti z imeni kot sta notranji minister Bizjak in glavni tajnik Stanič.

    Tudi danes več kot dvomim, da bi bil promotor spora med SDS in NSi osebni konflikt Janša: Peterle. Sploh je vprašljiv obstoj tega konflikta. Moj občutek je, da je Peterle že pod Bajukom, sedaj pa še bolj z Novakovo, precej odrezan od odločanja v politiki N.Si; da ga držijo na varni razdalji, a uporabijo za “maskoto”. Tudi Janši se pripisuje agresivnost do te stranke za vsak možen N.Si neljub članek z desne, pa je veliko vprašanje, če ima karkoli s tem opraviti.

    Volilno sprehajanje med tema dvema strankama je sicer po mojem bolj verjetno in pogostno, kot tu mnenje izrazi avtor. Morda sodim preveč po sebi, ampak ne samo po sebi.

  • Zelodko

    Rado Pezdir je argumentira, da je osamosvojitev Slovenije udbovski projekt že od srede 80-tih, ko je udbovcem postalo jasno, da Jugoslavija nima prihodnosti. Pezdir naprej pravi, da sedanje razsulo v Sloveniji ni posledica slabega vodenja, ampak načrtovano stanje, ki naj udbovskemu omrežju in potomcem kontinuirano zagotavlja vpliv iz ozadja in seveda udobno rento. Ne glede na posledice za državo in državljane. Zato je zame ključen del programa vsake stranke odnos do udbovskega omrežja. Ravno ta element pa gornji članek povsem spregleduje: prestreljenost NSi z udbo. Ni treba, da smo čistuni, saj prav nobena pomladna stranka tej okužbi ni povsem ubežala. Vendar pa je danes jasno iz retorike, še bolj pa iz dejanj (npr. Zakona o arhivih in grobiščih), da je NSi tej bolezni podlegla, v SDS pa imunski sistem deluje.

    • Gospod Zelodko,
      je to reklamno sporočilo? Ker če ni, bi nekaj vprašal.

  • Strinjal bi se z IF-om. Tako je bilo.

    Do zadnjega nesoglasja je sicer prišlo zato, ker se Peterle ni strinjal z ovadbo tovariša Kučana, tega nestrinjanja pa ta ni znal prav prepričljivo pojasniti.

    Drugi vzrok, ki ga navaja Novakova, je nastanek novih konkurenčnih strank. Kdo se boji konkurence? Kdor ponuja slab izdelek po previsoki ceni. In za njihov slab izdelek naj bi bil kriv nekdo drug. Tako ne bodo nikoli pridobili volivcev.

    Vtis je, da je po ovadbi moralo priti do javnega razkola na desnici, da se deskreditira Janšo in VSO. Ni težko ugotoviti v čigavem interesu je to.

  • Zdravko

    Res mi ne gre v račun, da je kdorkoli že “predlagal” odstop Peterleta, ne da bi imel zamenjavo zanj. Ta demonski Janšev predlog za zamenjavo Peterleta, ne da bi Janša tudi predlagal kdo naj ga zamenja. Razpad Demosa se zdi vendarle malo bolj kompliciran. To še v vrtcu ne bi šlo skozi.

  • svitase

    Očitno NSI ne zna ponuditi volivcem drugega kot antijanšizem.

    Povsem logično pa kje, da se da ponuditi marsikaj, ne da bi utapljali v antijanšizmu.

    Antijanšizem je skregan z etičnostjo v politiki in pozitivnim odnosom do domovine.

  • schmied

    “Predlog zakona/amandamana etc., ki ste ga predstavili, je dobro pripravljen, a ga ne bomo podprli, ker ga ni pripravila naša stranka.”

    Vsakdanji odgovor Jožeta Tanka poslancem NSi v državnem zboru. Očitno je, da imajo v SDS na sodelovanje političnih strank v parlamentu drugačne “demokratične” poglede od ostalih strank na desnici.

  • Sam smatram tako trenutno oblast kot tudi navedeni opozicijski stranki za škodljive in me pretirano ne žalosti, če se žrejo med sabo. Če bi SDSu in NSIu res kaj bilo do te države, bi podprli interpelacijo proti stalno pripravljenemu Mramorju (vendar nista, ker so predlgali mesečniki), bi delali kraval zaradi novele ZVŠ, ki hoče izriniti slovenski jezik in še kaj bi se našlo. Pa se raje prepirajo.

    • Gospod Rx170,
      sva zelo podobnega mišljenja. Ali to pomeni, da bova oba dala svoj volilni glas stranki, ki jo bo mogoče ustanovil gospod Aleš Primc? 😉

    • Še dobro, da ne poslušajo tebe rx170, ker so tvoje ideje škodljive.

  • Shalalabayzer

    Da g. Maver, odlično ste opisali monokromatsko in miopično razmišljanje slovenskega volivca/ke

  • Ivan Štuhec: ” Ker smo ob 25. letnici slovenske samostojnosti slišali in prebrali različne podrobnosti, je prav, da zapišem epizodo z Bučarjem na 25. Dragi leta 1990, ki je bila močno zaznamovana z Demosovimi politiki. V osebnem pogovoru mi je Bučar govoril o Peterletovi nekooperativnosti. Jezil se je nanj, da dela po svoje in da se z nikomer nič ne posvetuje. Na moje vprašanje, koga pa potem vidi na njegovem mestu, je v svoji direktni maniri izstrelil – Bavčarja. To je bilo samo štiri mesece po tem, ko je Peterle prevzel vodenje vlade.”
    ===============================

  • Ko bi se le vodstva pomladnih strank zgledovala po nas "ta malih", ki odlično sodelujemo med seboj in skupno pripravljamo velike projekte, čeprav smo si v določenih stvareh raličnih pogledov. Ko bodo tega sposobni liderji, se bo končno zgodilo kar bi se moralo že pred desetletji – desnica z roko v roki na volitve. Brez slabe vesti lahko trdim, da nam Slovenije ni "zafurala" levica, temveč desne stranke, ki si kjlub večnemu zakljinjanju o krščanskem etosu niso zmožne podati rok. Naša domovina pa medtem tone in tone vse globje. Nehajte že enkrat se napihovati, kdo bo dobil več na volitvah, raje sestavite dober program najpomembnejših stvari za usodo slovenskega naroda in države, ter skupno nastopite na volitvah. TO JE VAŠA DOMOVINSKA DOLŽNOST!

    • schmied

      Slovenska desnica ima samo en problem in ta se imenuje Janez Janša. Zaradi njegovega psihopatskega pristopa k politiki je desnica že dobrih dvajset let razsuta. Kdo ve, morda bomo celo izvedeli, da je imel s Kučanom sklenjen pakt.

      • Še večji problem so socialistični birokrati na “desnici”, ki brez take figure ne morejo obstati.
        “Desnica” ima veliko problemov.

      • Kapodistrias

        Absolutno se strinjam z Mavrom, da je antijanšizem ne le neproduktivno, ampak patološko (psihopatsko) razmišljanje in delovanje tako levice kot tudi (pre)velikega dela tako imenovane desnice: lahko vse pocrka, samo da se ga onemogoči. Ga. Novak se res lahko pogleda v ogledalo in vpraša, ali je njena smer prava. Tudi Zidanšek.

        • schmied

          Trditev je napačna. Pravilno se glasi:
          Janša je in še bo onemogočil vse konkurente na desnici (SLS+SKD, NSi, SlS), tako da bodo izpadle iz parlamenta, ker je to edini način, da sploh dobi relativno večino in tako zmago na volitvah. Levičarski volilci zanj itak ne bodo nikoli volili.
          Skratka: politikant in ne državnik.

          • Gospod Schmied, močno podcenjujete volivce. Ali jih lahko Janša, ki ne obvladuje vplivnejših medijev in dugih relevantnih državnih stuktur, prisili k drugačnemu odločanju kot bi žeželi sami? Seveda ne. Gre za navadno sprenevedanje in manipuliranje.

            Po zadnjih izpadih Novakove je dokončno jasno, da si NSi-jevci močano želijo foteljev. Kot del Kučanovega omrežja se pripravljajo za vstop v naslednjo koalicijo kontinuitenih strank. Verjetno je bilo to znotraj kontinutetnega omrežja dogovorjeno že pred montiranim političnim procesom zoper Janšo. Novakova se sedaj že vnaprej opravičuje, češ da je za njihovo sodelovanje z udbaškim omrežjem kriv Janša.

            Seveda pa za to ni kriv Janša, temveč njihova nesposobnost in zaradi tega zakompleksanost, da bi sami kaj ustvarili. Prodali so se Hodiču. Gospod Bajuk se obrača v grobu.

          • Ah! Gospod Tine,
            vi tudi močno podcenjujete volivce. No, vsaj nekaj volivcev, ki niso pozabili, da JJ, ko je bil na oblasti, niti ni skušal recimo reformirati RTV, temveč je na vodilna mesta mes medijev potiskal svoje ljudi. Skratka, volivci smo to občutili, da hoče biti drugi Milan.

            Kar se tiče gospe Novakove, pa imam sicer podobno mišljenje, a izpod vašega peresa vaše besede zvenijo le kot politično propagandni material JJa. Žal!

          • smiedt je še en levi provokator.

          • Alfe, ti se pa odloči, kaj bi rad?

            Kako naj bi reformiral RTV in jo ohranil v državnih rokah, ne, da bi “politično” kadriral?

          • Ah! Gospod Alojz! Jaz sploh ne bi imel državne RTV! Državne lastnine naj bo čim manj! Ampak resnično čim manj!

    • Kapodistrias

      Ne drži, da so Slovenijo zafurale desne stranke. Efektivno jo je zafurala levica (20 let na oblasti na 70 let podlage – formalno, neformalno ves čas). Res pa je, da so ji to pomagale desne stranke s svojimi nesoglasji.
      Strinjam se, da je domovinska dolžnost, da desnica enotno nastopi na volitvah, ampak prvi pogoj za to je večinski volilni sistem.

  • Pametni mladi iz te stare birokratske države se že dolgo ne sprašujejo več, ampak odhajajo v kapitalistične države poskrbeti za eksistenco.

    Neumni mladi pa se skorumpirajo v tej Sloveniji, v eni izmed številnih mafijskih klik kot birokratski kader.

  • Gospod AlFe, meni je vseeno, kdo bo prinesel spremembe na bolje. A za enkrat kaže, da ima za to največ možnosti in volje prav JJ z morebitnimi sopotniki iz sorodnih strank.

    Razdiralna politika znotraj desnega bloka gotovo ne bo prinesla uspeha. Če to razumete kot propagando, je to propaganda za desni blok.

    • Kakor hočete, gospod Tine. Ampak JJ je že imel možnost reform pa ni nič naredil. Zakaj menite, da bo sedaj drugače? In pa … mislite, da je odpravil vzrok čivkanja?

  • To ne drži povsem. Saj so zaradi reform in preiskav bančnih lukenj aktivirali KPK in Viranta in kasneje še sodišče.

    Nikoli pa v koaliciji tudi ni bil sam. Povsem desne vlade tudi še ni bilo. V koaliciji s tesno večino morajo biti vsi za reforme, ne le eden ali dva izmed njih.

    Gospod AlFe pa vi povejte, kdo bi v Soveniji lahko obrnil stvari na bolje. Ali mislite, da kdo iz udbaškega omrežja ali kdo, ki ne uživa omembe vredne podpore volivcev?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI