Kadrovsko lomastenje Mira Cerarja uničuje slovensko gospodarstvo!

Andrej Umek 29.6.2016 6:49
 

luka koperZ veliko zaskrbljenostjo opazujeva pospešeno kadriranje »naših« za vodilne v strateška državna podjetja, tudi v Luki Koper. Predsednik vlade dr. Miroslav Cerar je ponovno požrl predvolilno obljubo, da bo njegova vlada nadzorne svete in uprave podjetij v pretežno državni lasti imenovala na osnovi strokovnosti, delovne uspešnosti in mednarodnih referenc, ne pa na osnovi politične pripadnosti. Dogajanje v Luki Koper je samo kamenček v tem mozaiku.

Nesposobnost sedanje vlade ustvariti spodbudno gospodarsko okolje se kaže tudi pri zapletih z gradnjo »drugega tira«. Konkurenčnost Luke Koper ni odvisna samo od povezave Koper-Divača. Poiskati je potrebno rešitve, ki bodo zagotavljale konkurenčen transport za celotno traso od Luke do namembnih destinacij njenih odjemalcev oz. tudi konkurenčnost logističnih verig!

Luka Koper, kot podjetje na mednarodnem trgu pristanišč, bi morala biti konkurenčna z najboljšimi evropskimi pristanišč v vseh pogledih poslovanja, v vseh dejavnikih in vseh rezultatih. Njene konkurenčnosti ne moremo reševati samo z »drugim tirom«, ki v Divači pripelje na obstoječo progo po trasi iz 19.stoletja, ampak je potrebno poiskati rešitve za celotno traso od Luke do namembnih destinacij njenih odjemalcev oz. poskrbeti tudi za konkurenčnost njenih logističnih verig. Povezava Koper – Gradec, če naj bo Luka konkurenčna, mora imeti vsaj iste kazalnike pretočnosti kot proga Udine-Beljak- Celovec-Gradec. Brez jasnega projekta vsaj za odsek Ljubljana – Koper ne moremo trditi, da bo nova trasa potekala skozi Divačo. To pa postavlja smiselnost sedaj načrtovanega “drugega tira” pod vprašaj. Slovenija bi morala izdelati celovit načrt konkurenčne povezave Koper – Gradec (s povezavami na Prago, Dunaj in Budimpešto), jo razdeliti na smiselne odseke in z njimi konkurirati za evropska sredstva s podporo zainteresiranih srednjeevropskih držav.

Minulo odprtje železniškega predora pod S. Gothardom je nedvomno velik dogodek. Vzpostavlja nemoteno povezavo med Srednjo in Južno Evropo ter Sredozemljem. Vsekakor ta izjemni dosežek spoštujem, vendar imam pri tem tudi občutek obžalovanja za izgubljenimi priložnostmi. Gre za naslednje. Prvi, ki je razvil načrt direktne železniške povezave med Sredozemljem in Srednjo Evropo je bil profesor na Ljubljanski gradbeni fakulteti prof. Črtomir Nagode, ki je leta 1946 postal žrtev montiranega političnega procesa, ki nosi tudi njegovo ime. Svojo idejo je razvil v svoji doktorski disertaciji na znameniti pariški École Nationale des Ponts et Chaussées z naslovom «Prehod preko kraškega roba«.  V njej predvideva dva predora Vrhnika – Vipava in Vipava  – Trst. Delo na tem projektu je prekinil njegov umor leta 1946. Nesporno pa je dejstvo,  da je bil on prvi, ki je načrtoval nivojski prehod preko alpsko-dinarske bariere, res vzdolž bivše južne železnice. Danes bi z lahkoto drugi tunel preusmerili na Vipava-Osp z izvozoma proti Kopru in Trstu. Njegovo študije tudi postavljajo pod vprašaj pravilnost izbire trase »drugega tira« Divača-Koper. Odpira se vprašanje kakšna je konkurenčnost trase Koper-Divača-Ljubljana v primerjavi s konkurenco: Gothard, bodoči predor pod Brennerjem, Trst-Videm-Beljak-Gradec in seveda projektom Nagode. Železnice proti Kopru ne gradimo samo zaradi nacionalnih potreb temveč in predvsem zaradi tranzita in perspektiv Luke Koper. Projekt južne železnice je dal vsaj osrednji Sloveniji do takrat ne sluten gospodarski razvoj in to perspektivo bi bilo škoda izgubiti.

Potrebna takojšnja prekinitev prakse nastavljanja »naših« in kadrovanje po profesionalnih postopkih v vodstvo SDH in strateška državna podjetja na osnovi mednarodno primerljive strukture organov nadzora in upravljanja, opisa potrebnih nalog in voditeljskih sposobnosti ter referenc na osnovi strateških ciljev itd. Veljalo bi upoštevati tudi direktivo EU glede pristanišč ter tako zagotoviti uravnotežen vpliv vseh deležnikov na poslovanje1. Glede na to, da imamo samo eno pristanišče, bi bilo potrebno, če ni vseh ustreznih kadrov doma, jih poiskati tudi iz vodstev uspešnih evropskih pristanišč s ciljem pretoka znanja in izkušenj, kar je eden od ciljev Evropske Unije, kot že nekaj časa velja v športu, pri izbiri tujih uspešnih selektorjev državnih reprezentanc!

Žal se dandanes pospešeno nadaljuje neustrezno kadriranje, kjer prevladuje panični strah pred vsemi, ki niso popolnoma naši v lokalnem in političnem smislu. Namesto vseh običajnih kriterijev izbora, kot so strokovna usposobljenost, mednarodne reference in delovna uspešnost na primerljivih pozicijah, je edini kriterij politična pripadnost. Nadzorni sveti in uprave izbrane na tem principu »bolje naši nesposobneži« kot »uveljavljeni strokovnjaki«, ki pa niso čisto naši, so razlog za nedonosnost podjetij v pretežno državni lasti, nezaposlenost in trajajočo krizo v slovenskem gospodarstvu in družbi.

Potreben prenos sodobnih orodij upravljanja iz evropskih zgledov za trajnostni razvoj in kakovostna delovna mesta v Luki Koper in ostalih strateških podjetij v lasti države. Če bi se Luka Koper še vedno ocenjevala po evropskem modelu odličnosti kot predvideva priporočilo SDHja, bi bile iz tega poročila jasne primerjave z najboljšimi evropskimi pristanišči in vlada RS ter njena podaljšana roka SDH ne bi z različnim tolmačenjem rezultatov po nepotrebnem razgrevala že itak vroče poletje na Obali. Luka se je v preteklosti že uspešno ocenjevala po tem modelu ter uporabljala sodobna orodja upravljanja za izboljševanje poslovnih rezultatov. Kot rezultat teh prizadevanj je pridobila Priznanje RS Slovenije za poslovno odličnost ter bila finalist enake evropske nagrade. Kasneje so kadrovska lomastenja po podjetju trenutne vladajoče politike in lobijev z nastavljanjem »naših« prekinila to dobro prakso.

Žal ne vodstva strateški državnih podjetij in ne vodstvo SDHja nimajo potrebnega ugleda, saj njegovi člani ne izhajajo iz podjetij zgledov in nimajo mednarodnih upravljavskih izkušenj, tako da jim javnost upravičeno ne zaupa!

Opomba: 1Zanimiva struktura organov razvoja, nadzora in upravljanja je v Luki Marseille na povezavi The governing bodies of Port Marseille.

Pripis: so-avtor članka je tudi Miro Germ.

 
Značke:

26 komentarjev

  • Zdravko

    Predvsem to sužnjelastništvo, državno podprto sužnjelastništvo je potrebno odpraviti. Sramota.
    A to ni nikomur problem. To se taji, kot da ne obstaja.
    Do vsaj naključne podobnosti s pristaniščem v Marseillu pa bo še dolga pot. Mi še do podobnosti s Trstom nismo prišli. Iz Trsta so našo upravo Luke nagnali, tako da tam nima več 7.pomola.
    In vse te sanje o super tujcih… v neodvisni Sloveniji!? Ah.

    • Miro Germ

      Spoštovani,

      ne gre za super tujce, gre za razvite države običajno iskanje vodilnih s povabilom, kot sem že večkrat povedal.

      Najprej je potrebno sprejeti strukturo organov vladanja v Luki (“governing bodies”), ki bo uravnovesila interes vseh deležnikov: lokalnih, državnih in mednarodnih tudi poslovnih, socialnih in okoljevarsvenih.

      Luka Marseille se mi zdi zanimiva s stališča uravnoteženje interesov vseh deležnikov, kar je pogoj za trajnostni razvoj, čeprav je število ljudi v organih po mojem mnenju preveliko. Idealno naj bi imel nadzorni svet 7 članov, v primeru Luke lahko več, saj gre za mednarodno vpetost v srednjeevropski prostor, torej bi morali imeti formalno možnost izraziti mnenje tudi ladjarji, logisti in največji končni odjemalci. Manja strateški razvojni svet, kjer bi lahko izrazili svoje interese.

      Potem pa iskanje primernih glede na sprejeto strukturo.

      Za povečanje učinkovitosti, kar zahteva SDH, bi morala imeti Luka ustrezno tudi ustrezno strukturo uprave, tako imenovanega COOja.

      Je pa za mene vprašljivo, zakaj je potreben NS, če uprava SDHja postavlja direktno zahteve Luki, posebno predsednik, ki ima vprašljiv ugled na Obali iz časov v Drogi in Hotelih Bernardin. Lahko so njegove zahteve upravičene, vendar bodo naletele na razumljiv odpor!

  • Avtor očitno ve, o čem govori.

    A priznam, da je moje prvo vprašanje glede njegovih idej: "Ali bi proga Koper – Graz prečkala Maribor?" 😉

  • V zadnjih dneh sem precej spremenil mnenje o dogajanjih v Luki. Kot prvo, lastnik ima pravico odločati, kaj se bo s podjetjem zgodilo. Ne managerji, ne sindikati, ne delavstvo. Direktorje in nadzorni svet ima lastnik pravico kadarkoli zamenjati. Jazbec skupaj z drugimi lastniki ima to pravico. Revolucija v Kopru na ta račun je totalno deplasirana; gre očitno za priviligirance, ki branijo neracionalne privilegije.

    Trenutna šefica nadzornega sveta se dela zelo lepo, v bistvu je pa paralelno nadzorni funkciji iskala koristi za svoje privatno podjetje. Zdaj so ji stopili na rep, ko so ji pokvarili obete velikega biznisa. V bistvu je kršila svoje vlogo vodilne nadzornice.

    Ali ima Jazbec še druge razumne argumente za napovedane spremembe in menjave? Po mojem ima. Me drugim zaradi škandalozno visokih plač in njihove absurdne rasti, s katerimi vodstvo očitno kupuje podporo sindikatov in zaposlenih.

    Lastnik ima pravico pričakovati boljše donose, višje dividende, več kapitala za investicije. Nenazadnje bi bilo prav, če je drugi tir res taka življenjska potreba Luke in se gradi zaradi nje, da Luka prispeva kapital ali del kapitala za to investicijo? Zakaj pa ne? Zakaj pa bi morali davkoplačevalci?

  • “Kadrovsko lomastenje Mira Cerarja uničuje slovensko gospodarstvo!”

    Ja? Res? A se ne šalite? 😮

    Če niste znali, gospod Andrej pravočasno objasniti volivcem tako, da ne bi glasovali za gospoda Mira, bi bilo pravično da umolknete in pustite drugim prostor in čas, da poskusijo.

    • Miro Germ

      Se vi šalite? Ne berete časopisov o imenovanjih v vodstva državnih podjetij? Prepustiti vam in vam podobnim? To me spominja na Vojno zvezd.

      • Lepo, da ste samokritični. Vendar nisem mislil vas, je namreč še en Miro. Miro Cerar. No, potem pa vas Mirov v Sloveniji najbrž res ni več! 😉

  • Miro Germ

    Za trajnostni razvoj Luke Koper je potrebno uravnotežiti interese vseh deležnikov.

    Najprej je potrebno definirati ustrezno strukturo organov vladanja (“governing bodies”), kot je primer ostalih evropskih pristanišč (so na internetu). Podrobno opisan primer Luke Marseille je naveden.

    Potem sledi imenovanje primernih posameznikov po strokovnih in neodvisnih kadrovskih postopkih, kot je običajno z take pozicije, posebno v tako velikem in pomembnem sistemu, kot je Luka (“executive search”) in ne njihova menjava z vsako menjavo oblasti, kot je običajno in hkrati neodgovorno pri strateških državnih podjetjih.

    Lastnik ima seveda pravico zahtevati primerljive finančne rezultate in tudi druge nefinančne rezultate ter dejavnike primerljive z najboljšimi evropskimi pristanišči in redno poročanje o tem, kar priporoča tudi priporočilo SDH št.5 “Doseganje kakovosti in odličnosti družb/skupin, za katerega ne vem, če ga katero od državnih podjetij izpolnjuje. Glej:

    http://www.sdh.si/doc/Pravni_akti/Priporo%C4%8Dila%20in%20pri%C4%8Dakovanja%20SDH%202016.pdf.

    Osnovna naloga SDHja naj bi bila izboljšanje upravljanja državnih podjetij, kar pomeni, da sodi SDH pod ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, s primernim vodstvenih kadrov in s sodobnimi orodji upravljanja. Za mene vprašljiva je tudi delo uprave SDHja, ki se umešava v poslovanje podjetij v državni lasti, saj so zato odgovorni njihovi nadzorni sveti in uprave. Ali uprava SDHja ve bolje od nadzornega sveta, kaj je dobro poslovanje Luke Koper? Ali to bolje ve od vseh NS državnih podjetij? Če je temu tako, nadzorni sveti v tem primeru niso potrebni oz. so imenovali napačne člane! Naloga uprave SDHja se začne in konča z imenovanjem primernih nadzornih svetov in definiranjem srednjeročnih ciljev njihovega mandata vnaprej in menjave le, če tega ne dosegajo. Njihova naloga naj bi bila tudi prenašanje dobrih upravljavskih praks, kot je primer v NZ “Helping Kiwi to Fly – Building World Class Organisations”

    Problem se pojavi, če postavlja zahtev predsednik uprave SDHja, katerega ugled na Obali je zelo vprašljiv, kar so seveda organizatorji zborovanja s pridom izkoristili in ki dviguje temperaturo na Obali, četudi ima prav.

    Problem je tudi, če predsednica nadzornega sveta ne pozna branže, ki jo nadzoruje. Običajno so predsedniki nadzornega sveta in uprav iz branže, primer Nemčije in ne finančniki, kot je to pri nas. “Tovarna čevljev, dela čevlje in ne denar” je znana izjava očeta sodobnega managementa g.Petra Druckerja.

    Za vsako spremembo je potrebno imeti ugled, ki ga vpleteni žal nimajo! Poleg stroke je pomembna tudi neodvisnost, ki pa je je v 2 milijonski državi problem, posebno če so imenovani po politični liniji.

    Kot je bilo rečeno, “Če hočemo biti Švica, moramo uvoziti Švicarje”, vsak nekaj njih!

  • Zdravko

    Nekateri res mislijo, da lahko korporacije kar “štancajo”.
    Če je Luka za nas preveč, ker v Sloveniji ne premoremo enga poštenga, da bi jo vodil, kako mislite da bomo imeli neodvisno državo? Luka potem sploh ni problem.
    Mislite da se je pristanišče v Marseillu razvilo tako, ker so si gospoda dala pripeljati super voditelje svetovnih pristanišč… Lepo vas prosim.
    Pa da bo lastnik kar postavljal “finančne zahteve”, uprava pa rodi/stvori.

    • Libertarec @Libertarec
      Jože Pavlič Damijan, Miro Senica in Velimir Bole prejemajo “dodatke” iz “naše Luke”. Koliko dodatkov prejema iz naše Luke vaša družina?

      Libertarec @Libertarec
      Kaj je bilo prej? Jože P. Damijan na plačilni listi Luke Koper; ali znanstveno odkritje, da je drugi tir izjemna naložba?

    • Libertarec @Libertarec
      V Luki manjka narodne enotnosti. Pri razdeljevanju podkupnin. Vsak se krega z vsakim. Namesto da bi se dogovorili.

      Libertarec @Libertarec
      V Luki se ne ukvarjajo z zgodovino. Kdo je kje kradel. Ampak gledajo naprej. Kdo bo kje kradel.

      Za koga je v resnici vstala Primorska? Kdo vse je pripet na denar delničarjev Luke Koper

      http://www.finance.si/8846731/Za-koga-je-v-resnici-vstala-Primorska-Kdo-vse-je-pripet-na-denar-delnicarjev-Luke-Koper

    • Imajo rast prometa in rast profitov. Ob tem pa vrednost njihove delnice pada. Ne samo to, niti dividend lastnikom ne zvišajo. Da bi vsaj za investicije ta profit namenjal. Kot pravim, če je drugi tir njihov interes, je na njih, da so vsaj eden od investitorjev v drugi tir.

      Ampak ne, oni svoje profite zagonijo. Na način, da je ob podpovprečni izobrazbeni strukturi povprečna plača pri njih blizu 3.000 evrov bruto, se pravi dvojna delavska plača v Sloveniji. Potem se pa še delajo neke kvazi proletarce, ki delajo po ulicah revolucije prisegajoč na rdečo zvezdo in Tita.

      Ma isti so kot pri TEŠ6. I na isti način hočejo izsilit od davkoplačevalcev darilo 1,5 milijarde. Klinc jih gleda, če bojo taki komandirali državo in njene deleže v gospodarstvu, bo v kratkem bankrot!

      • IF: “…, če je drugi tir njihov interes, je na njih, da so vsaj eden od investitorjev v drugi tir.”
        ======================

        Njihov interes t.i. nacionalni interes, Luka Koper kot njihov bankomat, drugi tir pa naj financiramo davkoplačevalci.

    • Miro Germ

      Poštenakarja v državi bi že našli, vprašanje pa je, ali je kdaj uspešno vodil pristanišče take velikosti?

      Tudi nogometna kluba Maribor in Olimpija imata dopolnjeno ekipo s tujci, ki se jih lahko privoščijo, za tekmovanje v lokalni ligi.

      Luka Koper je v mednarodnem tekmovanju, torej naj bi imela ekipo dopolnjeno z igralci, ki so igrali v mednarodnih klubih in si jih lahko privoščijo.

      • Zdravko

        Pa saj imamo tudi vlado?! Kako pa naj najdemo predsednika vlade, če je ena luka problem? Imamo najbrž še bolj kompleksne sisteme od luke.

        Sicer pa je treba v luki organizirat nekaj podobnega prosto carinski coni, s pristaniško upravo itd. Saj je 500m stran tržaška luka kjer vse to deluje že več kot 100 let!
        Tako pa imamo državno Luko, ki zaposluje suženjsko delovno silo od raznih handlerjev z belim blagom v okolici. Prava sramota, ki se je na vsak način trudijo prikrit, ker to pa ni vredno najbolj bednega kapitalizma, ne pa državnega podjetja.
        V Trstu so hoteli odpustit vse delavce, pa jih je uprava pristanišča ustavila. Na koncu so morali zapustit 7. pomol. Toliko o Luki Koper in “korporativnem” upravljanju.

  • Ustavni pravnik Andraž Teršek: Rog bi bil lahko evropski precedens, naj se razleze na vso državo

    https://www.dnevnik.si/1042741718/lokalno/ljubljana/ustavni-pravnik-andraz-tersek-rog-bi-bil-lahko-evropski-precedens-naj-se-razleze-na-vso-drzavo-

    Aha:

    Včeraj:
    Metelkova
    Rog

    Jutri:
    Luka Koper

    … revolucija pod rdečimi zvezdami. Vsaj ena dobra stvar. Lahko bom zaprosil za azil v kakšni normalni državi.

  • Dober naslov 🙂 🙂

    Spopad med boljševištičnimi in tajkunskimi levičarji za Luko Koper

    http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/v-zivo-protest-pred-luko-koper-protestniki-nameravajo-preganjati-odgovorne/

    • Miro Germ

      Izboljšanje delovanja Luke je možno le, če bodo v nadzornem svetu neodvisni člani z referencami v branži, izbrani na osnovi mednarodne primerljive strukture NS po profesionalnih kadrovskih postopkih, ki bodo poskrbeli za odpravo nepravilnosti.

      Seveda pa to ni v interesu tistih, ki služijo v obstoječih razmerah! Ali psi lajamo, karavana gre dalje!

    • Ko imajo proletarski revolucionarji pod rdečimi zvezdami svoje sužnje, ki jih skrivajo, in se borijo za ohranjanje svojih visokih plač in ohranjanje sužnjelastniškega stanja kateri jim omogoča visoke plače.

  • Tonemo:

    Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju ocenjen na 3,4% BDP, javni dolg pri 83,8% BDP

    Vir: STA

  • Miro Germ

    Grčija pristanišče Pirej le prodala kitajskemu koncernu Cosco

    Pristanišče Pirej je veljalo za državno srebrnino
    2. julij 2016 ob 11:32
    Atene – MMC RTV SLO/Radio Slovenija

    Grški parlament je potrdil prodajo pristanišča Pirej kitajskemu koncernu Cosco, ki bo za 67-odstotni delež v pristanišču odštel 368,5 milijona evrov.

    Privatizacija se je vlekla dolgo, grški premier Aleksis Cipras jo je ustavil, nato pa le popustil zahtevam za nove svežnje pomoči. Aprila je bil tako sklenjen dogovor o prodaji.

    Novi lastnik največjega grškega pristanišča torej prihaja iz Kitajske. Za 51-odstotni delež bo plačal dobrih 280 milijonov evrov, po petih letih pa še slabih 90 milijonov evrov za dodatnih 16 odstotkov, Cosco pa se zavezuje tudi, da bo v naslednjih desetih letih v pristanišču, ki spada med največja kontejnerska in potniška v Evropi, izvedel za 350 milijonov evrov naložb.

    V sredo je sicer nastal zaplet, saj so v koncernu opozorili, da pogoji prodaje, ki jih potrjujejo v parlamentu, niso v skladu s tistimi, ki so bili dogovorjeni z grško agencijo za privatizacijo.

    Največji tranzitni center v južni Evropi
    Koncern je sicer že od leta 2009 lastnik dveh kontejnerskih terminalov, posluje izjemno uspešno, bistveno bolje od države, promet je danes štirikrat višji. Zdaj pa želi ustvariti največji tranzitni center v južni Evropi. Prav napredek pri privatizaciji je pomemben pogoj za finančno pomoč evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada Grčiji, pristanišče Pirej pa je veljalo za državno srebrnino.

    Številni zaposleni v državnih podjetjih se bojijo za službe, vrstijo se protesti in stavke, a grški premier je na petdnevni obisk Kitajske odšel tudi za to, da bi našel še kakšnega investitorja.

    Kitajska, ki krepi gospodarske povezave z Evropo, ima velike načrte s tako imenovano “novo svilno potjo”, Kitajci, ki tudi v Srbiji že gradijo mostove, ceste, spogledujejo se z rečnim prometom po Donavi, bi želeli vlagati tudi v sodobne železniške povezave, ključna je Pirej-Beograd-Budimpešta. Tako bi lahko na jugu Evrope odprli popolnoma novo in zelo močno vstopno točko, s katero bi osvajali notranji trg Evropske unije.

    Boštjan Anžin, Radio Slovenija

    • Zdravko

      Ampak, to je dokaj bedno in tega Grkom ne privoščim.
      Kaj bi bilo bolje: prosta carinska cona kot v Trstu, ali prodat Luko nekim kitajcem?
      Prva pomeni uvajanje prostega trga, druga pa novo suženjstvo.

  • Miro Germ

    Z nadaljevanjem sedanjega načina upravljanja države s čedalje večjo zadolženostjo se zmanjšuje tudi število možnih alternativ. Gremo žal v smeri Grčije, ko alternativ ne bo več.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI