Diferenciacija v Agrostroju

Žiga Turk 28.6.2016 6:50
 

Trg_republike_KardeljPred 25 leti smo – velikanska večina Slovencev – komaj čakali na osamosvojitveno slovesnost. Na Trg republike smo hodili gledati celo generalke. S hupami smo poskušali preglasiti bombnike Jugoslovanske ljudske armade, ki so nekajkrat nizko preletela Ljubljano. In po slovesnosti je bila Stara Ljubljana polna veselih, optimističnih, razposajenih ljudi. Kot je bil rekel predsednik Kučan, bile so dovoljene sanje. Naslednje jutro je bil nov dan. In novih dni se je nabralo za 25 let. Sanj je bilo čedalje manj. Zadnja leta smo veseli, če ni preveč morasto.

V moro se spreminjajo tudi državni prazniki. Državna proslava za nekatere ni dovolj državotvorna in organizirajo svojo. Letos ni bilo prvič. Zakaj pa ne? Saj smo, vsaj na papirju, svobodna družba. Moti edino to, da nekateri zagovorniki posebne proslave na ljudi pritiskajo, naj se državne ne udeležijo in jim s tem omejujejo svobodo izbire. In drugi podobno v zvezi s posebno proslavo. Naj cveti tisoč cvetov, bi rekel Deng Xioping.

Agrostroj

Novost letos je bila ta, da se delitve niso nehale na ločnici levo-desno ali pomlad-zima, ampak je do diferenciacije prišlo znotraj tako imenovanega pomladnega tabora. Z diferenciacijo imamo »na teh prostorih« kar nekaj izkušenj. Naslednji odstavek si izposojam iz glasila občine Šiška Tribuna iz leta 1983:

V delovni organizaciji Agrostroj v zadnjem času teče intenzivna politična aktivnost, katere cilj je diferenciacija komunistov znotraj osnovnih organizacij Zveze komunistov. (…) Diferenciacija znotraj osnovnih organizacij ZK temelji na konkretnih postopkih in ravnanjih posameznikov, njen cilj pa je ugotavljanje krivcev za sedanje politične razmere, pa tudi za napake iz preteklosti. Osnovne organizacije ZK so ob intenzivni pomoči članov predsedstva že ugotovile nekatere nosilce konkretne odgovornosti v posameznih okoljih. V veliki meri je onemogočen oportunizem znotraj osnovne organizacije ZK, pomanjkanje kritike in samokritike, iskanje krivcev izven TOZD in delovne organizacije.

Danes seveda nimamo ne Agrostroja in ne Zveze komunistov, imamo pa »krivce za sedanje politične razmere, pa tudi za napake iz preteklosti«. Tudi nosilce »konkretnih odgovornosti« znotraj nekdanjega Demosa so že ugotovili. »Oportunizem je v veliki meri onemogočen«, saj so ljudje kar naprej podvrženi izbiranju med zvestobo in lastno pametjo. Z edino koristijo, da se vrste očistijo omahljivcev.

Diferenciacija je uspela do te mere, da so udeležbo na alternativni proslavi odpovedali nadškof Zore, član takratnega predsedstva Oman in predsednik Demosove vlade Peterle. Ne vem, kako naj bo neka opcija privlačna za povprečnega volivca, če je skregana med seboj? Hodite z veseljem na obiske v družine, kjer se mož in žena kar naprej prepirata, otroci pa vreščijo? Za prepir sta potrebna dva in oba sta mi 25. letnico osamosvojitve precej pokvarila.

Osamosvojitelji

Pučnik, Bavčar, Bučar, Janša, nadškof Šuštar, Oman, Peterle, Rupel in drugi so bili pred 25 leti naši heroji. Nekaj časa je bil naš tudi Kučan. Bili so skoraj kot mitični grški junaki pred Trojo, naši vitezi okrogle mize, sile dobrega, ki so se borile proti silam zla. Zdaj naj bi verjeli, da sta »naša« samo še dva, z nekaj dobre volje trije.

Predstavljal sem si, da Trg republike nekoč niti simbolno ne bo več trg revolucije, kar po spomenikih tam naokoli še vedno je. Eden od teh spomenikov je spomenik Edvardu Kardelju. Učitelj samoupravnega socializma in, kot pričajo viri, naročnik revolucionarnega nasilja v letih 1941-42, je tam prvi med enakimi – v družbi svojih samoupravljavcev.

Prav podoben in prav tam bi bil lahko spomenik osamosvojiteljem. Boljše lokacije od tistega trga ni. Pučnik bi stal malo bolj spredaj, Kučan malo bolj pri strani, ampak vsi, z Drnovškom vred, bi bili skupaj. Lepo bi bilo, če bi bili. Državotvorno. Primerno za legendo, tudi če ni v vseh podrobnostih resnična. Legende nikoli niso. Ampak glede na to, kako so se uspeli do danes skregati, bi bilo na ploščadi med skupščino in Ljubljansko banko komaj dovolj prostora za vse, z dovolj razmaka med njimi. Vsakih 5 metrov eden. Kot skladatelji na Vegovi, ki pa niso bili del istega podviga. Vsi veliki, vsi samostojni, vsak sam.

Ali pa se bo v naslednjih 25 letih le kaj spremenilo na boljše.

Foto: Wikipedia

 
Značke:

27 komentarjev

  • svitase

    Zanimiv predlog za Trg republike, ki se lahko uresniči.

    Pošteno bi bilo, da so skupaj, vendar določeni bolj v ozadju, ker niso bili s srcem za Slovenijo.

    Logično je, da je lahko imel vsak svoj odnos do samostojne Slovenije.

    Ni pa sprejemljivo, da so potem vodili Slovenijo predvsem tisti, ki niso bili s srcem za njo.

    Povsem logično je, da delovanje teh na oblasti ni bilo takšno, da bi Slovenija napredovala v duhovno – vrednotnem in materialnem pogledu kot bi lahko in kot bi morala zaradi sprejetih demokratičnih in domovinskih ciljev.

  • svitase

    Sprejetih demokratičnih in domovinskih ciljev v majniški deklaraciji in ustavi.

  • Tadej Vengust

    1.”Hodite z veseljem na obiske v družine, kjer se mož in žena kar naprej prepirata, otroci pa vreščijo? ”
    2. “Hodite z veseljem na obiske v družine, kjer se vsi pretvarjajo, kako se imajo radi?”
    Če imam jaz izbiro, bi izbral prvo družino, ker so prvi še vedno sposobni ljubezni, draga družina se prezira do obisti, skupaj so zaradi koristi. Prva družina je pristna, druga je hinavska in ledena.

    Ps: Odnos do resnice vedno diferencira ljudi, samo v relativizmu resnice diferenciacija ljudi ni potrebna.

    • Prvovrstno!

    • Dodala bi le to, da ne obstajata le ta dva tipa družin. Večina jih je (domnevam) nekje vmes. Zakaj bi tudi v politiki pristajali le na skrajnosti?

  • Zelo podobno gledam na tole kot Žiga Turk. S sobote na nedeljo sem napisal tule podoben tekst.

    Le Milana Kučana sem takrat zaradi ljubega miru izpustil med naštetimi. Za razliko od ZSMSjevske levice ga ni mogoče izključiti iz kroga tistih, ki so vsaj v nekem trenutku stopili na pot osamosvojitve slovenske države in pri tem pomembno sodelovali. Bil je v tem tako previden in konzervativen, da so možne različne interpretacije. Tudi stavka iz njegovega govora: “Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan”. Možno ga je interpretirati tudi na način, da je neodvisnost države postavil v področje sanj, ki jih bo nov dan postavil na realna tla.

  • Janša je v sobotnem govoru, če se ne motim, Trg republike ( ki bi ga preimenoval po Jožetu Pučniku in vrnil nanj osamosvojitveno lipo) razglasil za osrednji trg prestolnice. Meni, iskreno, ni osrednji, še manj najljubši. Pred Kongresni trg in Prešernov trg ga ne bi postavljal. Osamosvojitvena 25 letna (in še nekaj čez) lipa bi težko preživela še eno selitev, tokrat nazaj; za Pučnika tudi ne verjamem, da bi si želel dati svoje ime ravno takemu grandioznemu in precej pustemu trgu ( pri katerem nekateri sicer hvalijo prispevke kot je arhitekta Ravnikarja).

    Spomenik osamosvojitvi ali osamosvojiteljem pa- zakaj pa ne? Ne vem pa, če sodi v nekakšen dialog s spomenikom Kardelja s samoupravljalci. Na tistem neposrečenem kipu ima samo Kardelj izdelan obraz, ostali imajo glave brez obraza; posebej tisti, ki niso v prvi vrsti. Analogije s tem kipom in njegovo sporočilnostjo res niso zaželjene.

    Sicer pa – se strinjam tu s Turkom; če bojo odnosi znotraj desne sredine tako konfliktni in sovražni, če se bo ad personam pri vsakem iskalo dlako v jajcu, je nov volilni neuspeh zagotovljen. Slovenija s strani desne sredine ne rabi tega, ampak razumljivo in v prihodnost usmerjeno programsko alternativo danes vladajočim in ideološki levici.

    • Zelodko

      Od Dolomitske izjave naprej smo imeli še mnogokrat priložnost izkusiti, da se paktiranje s komunisti ne splača.

      Od leta 1991 naprej smo imeli pri mnogih na videz podpornikih pomladi priložnost izkusiti, da če nekdo zgleda kot raca, hodi kot raca in gaga kot raca, ni nujno v resnici raca. To spoznanje se je začelo pri Spomenki Hribar, danes pa je po stanju v SLoveniji očitno, da je bil DEMOS prestreljen z udbo. Skoraj bi lahko cinično dejal, da je bila osamosvojitev udbovski projekt od trenutka, ko so spoznali, da je razpad juge neizbežen. In pripravili so se – priznajmo – odlično. Med drugim z infiltracijo krtov v vse pored pomladi (naj kot eklatanten primer naštejem le dogajanje v SLS: boljševiško popadljivi Turnšek nekdanji predsednik stranke, Bogovič pa best friend od udbovca Gorenca). Zdrava mera paranoje je zato na mestu. In končno: sklepanje zavezništev z “desničarji” ki to niso, je kontraproduktivno tako za desnico kot za Slovenijo v celoti. Ergo: bolje še en mandat v opoziciji kot pa impotentna desna vlada, ki je talec udbovskih infiltrirancev.

  • Kapodistrias

    Jaz ne vidim nobene konfliktnosti med obema proslavama. Prva v petek je bila uradna, državna proslava z vabljenimi predstavniki državnih in družbenih institucij, vključno z lokalno samoupravo, ter gosti iz tujine in zamejstva. Državljani pa se je lahko udeležijo le v tolikšnem obsegu, kot dopušča prostor. Kar zadeva umetniški del, je bila, roko na srce, rahlo dolgočasna, čustveno prazna.
    Poleg te je bilo po Sloveniji še na stotine proslav.Tista, lahko rečemo vseljudska, je bila v soboto zvečer v Ljubljani. Ljudje so prišli iz vseh krajev Slovenije. Bila je čudovita – vznesena,domoljubna, doživeta!

  • Pa saj poznamo pregovor ‘dva Slovenca, tri stranke’! To je tista prava notranja diferenciacija – ko se en Slovenec v sebi razdeli med dve stranki 🙂

    Pregovor najbrže pomeni, da je notranja politična diferenciacija med Slovenci že del narodnega izročila.

  • Priporočam v branje zelo zanimiv in poučen intervju z zgodovinarjem Alešem Mavrom:

    http://www.rtvslo.si/velikih-5/slovenci-si-razdeljenost-priznajmo-in-ne-delajmo-se-kot-da-je-ni/308831

    • Zeloo dober in zelooooo dolg intervju. 🙂

    • Zdravko

      Meni je to povsem razumljivo, ker vidim povsod, da pravica in svoboda v Sloveniji ne pomenita nič. Nasprotno! Krivica velja za pravico.

  • ŽT:”V moro se spreminjajo tudi državni prazniki. Državna proslava za nekatere ni dovolj državotvorna in organizirajo svojo.”
    ================================

    V moro ne spreminjajo državne proslave tisti, ki organizirajo svojo, pač pa tisti, ki organizirajo državno proslavo s simboli totalitarizma. Normalnemu človeku je odvratno proslavlajti v senci rdečih zvezd. A je piscu tega članka to tako težko razumeti?

    ŽT: “Pučnik bi stal malo bolj spredaj, Kučan malo bolj pri strani, ampak vsi, z Drnovškom vred, bi bili skupaj. Lepo bi bilo, če bi bili. Državotvorno.”
    =============================

    A Pučnika bi postavil zraven Kardelja. Pa kaj je s tem človekom, a to on resno ali se dela norca?

  • planinka

    Meni se zdijo te proslave ob 25 letnici države in lomastenje desnih okrog njih, zelo neumno. S tem so desni sebi in nam Slovencem povzročili veliko škode.

    Popolnoma s strinjam z komentatorko Mileno Miklavčič, ki je v svoji zadnji kolumni zapisala tole:

    https://mail.google.com/mail/u/0/#sent/15597805eeff0ad6

  • Žiga Turk

    Da se razumemo. Spomenik osamosvojiteljem bi bil na tistem mestu NAMESTO spomenika Kardelju.

    • Zdravko

      Ne vem, ste ratali cinik, ali kako?!
      Sploh osamosvojiteljem ni možno ničesar več postavit, saj jih že beseda povzdiguje med bogove.
      Si predstavljate spomenik na katerem piše “osamosvojiteljem”?!

      V borbi za neodvisnost smo izkoristili razpad Jugoslavije. Kaj je torej bilo prej: razpad Jugoslavije ali neodvisnost Slovenije? To lepo izkorišča Kučan in kontinuiteta, ki so zdaj borci za neodvisnost, drugič pa nadaljujejo tekovine revolucije. Kakor je prilika, a vedno zgoraj.
      Desnici so pa podtaknili samostojnost, da se utaplja v lastnem napuhu.

  • Vsi spomeniki so maliki.Resnica jih ne potrebuje,laž pač.Spominske kamnite in marmornate sohe posvećene zločincem in morilcem pa so demonski maliki in sesuti bodo prej ali slej.

    • Razpad Jugoslavije.

    • Ja, recimo čez pol stoletja. ko Slovencev ne bo več. Ste zadovoljni, gospod Baubau?

    • Mislim da te tukaj nihče, prav nihče ne razume.
      A se je za zamislit ?

      • Namenjam Zdravkotu !

        • Zdravko

          Meni? Glede česa?

          • Glej tvoj komentar 29. 6. ob 11,35 !

          • Zdravko

            Aha. Ne vem kako bi razložil. Nekdo je lahko samostojen, ne more pa tega razglasiti. Tudi nihče ne more reči, da je nekoga osamosvojil.
            Lahko pa si marsikdo domišlja, da je samostojen, da je nekoga osamosvojil, itd.

          • No hvala, malo se mi le svita sedaj…

  • Gospa Amelie,
    gospod Zdravko se je lotil težke naloge, spraviti Slovence v stanje, ko je jezik nosilec znanja. To je, ko besede že nekaj povedo. Tudi sam se strinjam, da je neodvisnost boljši izraz, neodvisno od kogar koli izbiramo npr. vlado. Samostojni, da bi sami stali in obstali, tega pa v globalnem svetu ni.

    Kako pa je v praksi, pa poglejva v SSKJ:

    samostójnost -i ž (ọ́) stanje samostojnega: mlad človek si želi samostojnosti / prizadevati si za gospodarsko, politično samostojnost / izgubiti državno, narodno samostojnost / boj za samostojnost slovenskega knjižnega jezika / učenci so pri delu pokazali veliko samostojnost samostojno mišljenje, ravnanje; razvijanje otrokove samostojnosti ♦ jur. samostojnost organa pri odločanju

    nèodvísnost -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪

    Kot lahko vidiva, se v primeru držav bolj uporablja “samostojnost”, kar pa je neustrezno. Je pa to posledica rdeče dresure rdečih šol, skozi katere je z odliko šel tudi sam presvetli Janez Janša, ker so komunisti namenoma sesuvali jezik tako, da so spreminjali pomen besed. Lažje so potem vladali.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI