Britanci obrnili hrbet EU, sveta ni konec

Marko Kocuvan 27.6.2016 6:45
 
Foto: Flickr.

Foto: Flickr.

Britanci so odločili: ne želijo več biti člani evropske skupnosti. Kakšne bodo posledice bomo opazovali naslednja leta. Kar dve leti bi naj trajala pogajanja za izstop.

Trgi se majejo, a ne vsi

Glasovanje Velike Britanije za izstop iz EU je imelo takojšnje posledice na finančnih trgih. Funt je doživel največjo korekcijo tečaja v svoji zgodovini obstoja, delniški trgi so izgubili tudi po 10 % vrednosti (analitiki beležijo največje padce po letu 2008), evro je izgubil 3-4 % proti dolarju in franku. Kot je bilo pričakovati so se pozitivno odrezale plemenite kovine. Zlato je poskočilo za več kot 100 evrov na unčo (31,1035 g) zlata, srebro za kar 1,5 evra. S tem so plemenite kovine znova dokazale, da so dobro zatočišče v času negotovih finančnih, gospodarskih ali celo političnih razmer. Seveda, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha in tudi tokrat so to zgolj prve analize. Kako se bodo dogodki odvijali naprej, bomo, hoteli ali ne, spremljali na odru svetovnega dogajanja.

Referendumu v Veliki Britaniji bodo sledili še drugi, v Španiji so bile včeraj volitve. Glasovanja pa napovedujejo še drugi evroskeptiki po Evropi. Pred Evropo niso lahki časi in potrebna bo velika modrost in preudarnost vseh tistih, ki imajo škarje in platno v rokah. Če smo zbadljivi lahko tudi ugibamo, kdaj bodo s podobnimi predlogi prišli na dan populisti v naši državi. To seveda ne bi smelo presenetiti, saj se v Sloveniji ustvarja klima, ki ni najbolj naklonjena samostojni državi, kaj šele članstvu v EU. Nostalgijo na stare čase je čutiti skoraj na vsakem koraku.

»Za domovino pa že ne bom molila«

Da te dni naša domovina praznuje četrt stoletja svojega obstoja, ne zanima veliko ljudi. Ko se sprehodimo po do vrha napolnjenih trgovinah ni ne duha ne sluha o največjem državnem prazniku in za domovino gotovo največjem prazniku v tem letu. Januarja nam že vsiljujejo čokoladne zajčke, novembra čokoladne Miklavže, marca že lahko kupimo pripomočke za plažo, ipd. Da ne bom delal krivice trgovcem, bi na kakšni polici gotovo lahko našli slovensko zastavo, če bi se potrudili in jo poiskali.

Pred kratkim smo se v neki skupini pogovarjali o molitvi za domovino in njene voditelje. Zatrdil sem, kako potrebna je in da se tega žal premalo zavedamo. Nenadoma se oglasi gospa, ki jo mimogrede zelo cenim in jezno doda, da ona pa za domovino že ne bo molila. Rada moli za mir, za razumevanje, za domovino pa nikakor ne, ničesar ji ni dala in ničesar ji ni dolžna vrniti. Kako daleč smo prišli oz. kako močno so nas prepričali. Bog nam pomagaj!

Čas gre naprej

Britanci so torej povedali svoje. Čas se s tem ni ustavil. Problemi v državi in EU ali Veliki Britaniji se s tem ne bodo rešili. Je pa to gotovo prelomni trenutek v zgodovini in čas za tehtno analizo in premišljene ukrepe, popravke. Nikakor pa ne smemo obupati. Raje si privoščimo sprehod ali izlet po naši čudoviti domovini in seveda, tudi kak »Oče naš« ne bo škodil.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec

 
Značke:

3 komentarji

  • EU uradniki iz Bruslja, ki predpisujejo dovoljeno ukrivljenost kumaric … jih resnično potrebujemo?

    Številni Evropejci doživljajo sedež Evropske komisije v Bruslju kot sedež okostenele birokracije, ki želi s svojimi uredbami določiti sebi primerne, četudi povsem nesmiselne standarde za vsakogar in vse. Tudi za sadje in zelenjavo. Največ je k takemu slovesu komisije pripomogla zdaj že znamenita direktiva iz leta 1988, ki je med drugim natančno določila ukrivljenost kumaric: “Kumarica mora biti dobro oblikovana in praktično ravna. Maksimalna dovoljena ukrivljenost znaša deset milimetrov na deset centimetrov dolžine kumarice.”
    http://www.zurnal24.si/kumarice-bodo-spet-ukrivljene-clanek-28286

  • > Če smo zbadljivi lahko tudi ugibamo, kdaj bodo s
    > podobnimi predlogi prišli na dan populisti v naši državi.

    Združeno kraljestvo in Slovenija res imata eno podobnost. Oboji (za razliko od večine ostalih evropskih držav) imamo kam iti. Veliko Britanijo bo prej ali slej poskralo k ostalim "svobodnim angleškogovorečim" državam. Konkretno v NAFTA. In TTIP. In kaj je še podobnega… Dovtip avtorja članka se nanaša na podobno dilemo, ko je pred četrt stoletja Slovenija mastno pljunila v svojo skledo in se odcepila od držav s komplementarnimi gospodarstvi. A za nas je realnost obnove povezav na jug vendarle bistveno bistveno težja kot za Angleže.

    • “A za nas je realnost obnove povezav na jug vendarle bistveno bistveno težja kot za Angleže.”

      Se ne strinjam. Kupujejo nas Hrvati s posojili NLB banke. Tako da … en dva tri in bomo podalski Hrvati.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI