Naj ostanem ali grem (‘Should I Stay or Should I Go’)?

Mitja Steinbacher 23.6.2016 6:25
 

brexitVolivci v Veliki Britaniji se odločajo o tem, ali naj ostanejo v Evropski uniji ali pa jo naj zapustijo. Odločitev je zelo pomembna za prihodnost britanskega in evropskega gospodarstva. Barometer naklonjenosti volivcev se je tekom kampanje obračal v obeh smereh in na predvečer referenduma obstal nekje na polovici. Po javnomnenjskih raziskavah bi naj bili obstanku v EU bolj naklonjeni mlajši volivci, medtem ko bi naj starejši volivci bili v povprečju bolj naklonjeni izstopu Velike Britanije iz EU. Rezultat referenduma bo torej glede na te ugotovitve precej odvisen tudi od starostnega razmerja udeležencev referenduma.

Obe strani vsaka na svoj način prepričujeta volilno telo in napovedujeta bolj ali manj katastrofične posledice glasovanja v prid drugega tabora. Tabor za obstanek v EU vodi David Cameron, predsednik britanske vlade in vodja konzervativcev, tabor zagovornikov izstopa iz EU pa ločeno peljeta Boris Johnson, nekdanji londonski župan in prav tako konzervativec in Nigel Farage, vodja neodvisne britanske stranke UKIP in britanski poslanec v Evropskem parlamentu.

Javne razprave protagonistov obeh taborov lahko ocenim kot populistične. Zagovorniki izstopa svarijo pred posledicami prostega pretoka ljudi znotraj EU v obdobju visoke brezposelnosti mladih v Španiji, Grčiji, na Portugalskem, v Italiji ter poudarjajo zgrešeno imigrantsko politiko v EU. Predlagajo omejeno imigracijo po zgledu avstralskega modela točkovanja. Ob tem poudarjajo, da bi z denarjem, ki ga morajo nameniti v bruseljske blagajne, financirali sistem zdravstvenega varstva, ki je v deficitu, ter poudarjajo, da bi izstop pomenil več samostojnosti britanskim državljanom in s tem več demokracije, kot je imajo sedaj. Izpostavljajo tudi možnosti sprejemanja lastnih zakonov po lastni meri in možnosti podpisovanja lastnih trgovinskih sporazumov z vsemi državami sveta. Nasprotniki izstopa pa poudarjajo pomen imigracije za razvoj Velike Britanije in na velik političen vpliv Velike Britanije, ki je po njihovem močnejša znotraj EU kot izven, ter svarijo pred padcem življenjskega standarda ob morebitnem izstopu iz enotnega evropskega trga. Ne strinjajo se glede zneskov vplačil v bruseljske blagajne in zagovornikom izstopa očitajo sovraštvo do tujcev. Nasprotniki izstopa svarijo pred izgubo delovnih mest v finančni industriji in na podražitev trgovanja z EU zaradi uvajanja carin in trgovinskih dajatev. Na obeh straneh manjka kritične racionalnosti, oboji pa veliko energije usmerjajo v zmerjanje nasprotne strani.

V senci politične razprave poteka strokovna razprava med ekonomisti, analitiki, finančnimi vlagatelji in poslovneži. Tako denimo predstavniki nekaterih vplivnih centrov moči napovedujejo polom vrednosti funta ob izstopu Velike Britanije iz EU in svarijo pred padcem gospodarske aktivnosti in pred finančnim zlomom britanskega gospodarstva. Kadarkoli vpliven vlagatelj napove finančni zlom valute, bo to do neke mere spodbudilo strah pri manjših vlagateljih. Stanje, kako se je treba vesti v primeru strašenja pred finančnim zlomom, lepo opiše Alan Higgins, nekdanji upravljavec premoženja pri Morgan Stanleyju, ko pravi, da se je proti strahu treba boriti z nasprotnimi pozicijami, saj strah pomeni priložnost za zaslužek. Več kot je akcij proti strahu na finančnem trgu, manjši je učinek strahu na končno ceno in obratno.

Napovedi o finančnem zlomu je torej treba razumeti tudi (ali pa predvsem) v luči krepitve strahu na finančnih trgih zavoljo unovčevanja lastnih interesov po donosih pri tistih, ki strah sprožajo. Donos na strah je lahek donos, saj strah z eno potezo zajame množico vlagateljev, kar sprožilec strahu unovči v svoj dobrobit z nasprotnimi pozicijami. Higgins to pove odprto, tisti, ki odprto širijo strah, pa v istem hipu že kujejo strategije unovčevanja donosov na strah. Na finančnem (in valutnem) trgu je veliko špekulacij, kjer gre za napovedovanje potez drugih. Unovčevanje pravilnih napovedih potez drugih v lastno korist je zelo donosno in to je v razmerah strahu otročje lahko početi.

Ni nepomembno, da so finančni produkti, ki jih ponuja London, desetletje pred finančnimi produkti ostalih borz na evropskem kontinentu. V londonskemu finančnemu okrožju bodo ostale vse ključne konkurenčne prednosti, ki jih ima pred ostalimi finančnimi centri v EU. Velika Britanija danes ni članica evrskega denarnega območja, pa je London kljub temu največji center evrskih naložb z bogato ponudbo vseh vrst izvedenih finančnih instrumentov in njihovih derivatov in to se po morebitnem odhodu Britancev iz EU ne bo kaj dosti spremenilo: obrestne mere na evro se ne bodo dvignile in naredile evrskih naložb bolj donosnih, davke na finančne transakcije v EU že poznajo in finančna regulativa je že sedaj v Veliki Britaniji precej bolj ugodna od regulative znotraj evrskega denarnega območja. London bi kmalu po izstopu iz EU lahko v resnici postal varna zona finančnih naložb evropskih skladov za beg pred izgubami v evrih nominiranih državnih obveznic nekaterih najbolj zadolženih držav iz evrskega denarnega območja. Evrski denarni sistem je precej bliže zlomu kot britanski in deluje z ničelnimi obrestnimi merami in je teoretično že v likvidnostni pasti, kot napovedujejo ekonomisti, ki so sicer blizu tistim, ki so naklonjeni obstanku Britancev v EU. 6-mesečni LIBOR na britanski funt trenutno znaša 0,72% na evro pa -0,39%.

V javnosti se pojavljajo tudi napovedi o nenadnem padanju britanskega izvoza in o povečevanju brezposelnosti v realnem sektorju. Če poznamo strukturo izvoza britanskega gospodarstva in če privzamemo, da bi Britanci po odcepitvi od EU v doglednem času dosegli podobno raven trgovinskih sporazumov, kot jih imajo danes, in znižali denimo obdavčitev energentov, česar trenutno ne smejo storiti, potem se bodo tudi takšne izjave kaj lahko izkazale kot zgrešene že na zelo kratek rok. Morebiten izhod Britancev iz EU na kratek rok ne bi oslabil niti okrepil konkurenčnosti britanskih podjetij. Na dolgi rok je stanje v gospodarstvu odvisno od mnogih dejavnikov. Na ekonomske učinke morebitnega izhoda Britancev iz EU je treba gledati v luči prihodnjih +10 let. Produktivnost in kapitalska opremljenost britanskega gospodarstva se po referendumu ne bosta niti malo spremenili, ne glede na izid, saj sta produkt preteklih vlaganj. Niti se po referendumu ne bo spremenila kakovost njihovega človeškega kapitala in kakovost njihovega izobraževalnega sistema, ki sta prav tako produkta preteklih vlaganj.

Gospodarske učinke morebitnega izhoda je nemogoče napovedati, saj so ob kapitalski opremljenosti in človeškem znanju odvisni tudi od politik, ki bi jih po izstopu Velike Britanije iz EU Britanci uvajali, in od reakcij politikov v EU na izstop Britancev. Kaj lahko se EU in VB znajdeta v trgovinski vojni, ki bi obema stranema le škodovala. Britanci bi ob izstopu iz EU gotovo imeli več svobode z bolj neposredno demokracijo: z manj vložka in truda bi lahko spreminjali svoje politične odločitve. Ali je to dobro ali slabo ni tema tega komentarja. Imeli bi več svobode, da to počno po svoje. Pri londonskem Telegraphu omenjajo pet načinov sodelovanja z EU, ki bi jih Britanci lahko ubrali po izstopu iz EU: norveški model, švicarski model, prostotrgovinski sporazum (kot ga imata EU in Islandija), carinsko unijo (kot jo ima EU s Turčijo) in model brez posebnega trgovinskega sporazuma z EU. Morda pa bi sicer po naravi skeptični Britanci izven EU v zakladnico dosežkov zahodne civilizacije k vladavini prava in k omejitvi oblasti dodali nov model trgovanja med suverenimi državami na temelju mednarodnega pogodbenega prava in pokazali alternativo skupnemu evropskemu trgu na način, da je cel svet lahko enoten trg po enakih načelih, kot veljajo v enotnem evropskem tržišču, a brez centralizacije političnih pristojnosti. Počakajmo najprej na rezultate referenduma. Obeta se zanimivo dogajanje.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

 
Značke:

17 komentarjev

  • tolmun1 tolmun1

    Prijava za komentiranje je postala prava burka,vsakič ko se prijavljam sugerirajo novo geslo z množico črk in znakov,zato hvala lepa za sodelovanje in lep pozdrav vsem
    sodelujočim!Naveličal sem se Časnika in WordPressa,ali je še kakšen,ki se sooča s
    podobnimi težavami!

    • Nimam težav. Računalnik me samodejno prijavi.

    • Upam da boste ostal, saj so vaši komentarji bili vedno zanimivi in sem jih rada brala.
      Mislim da bi morali ostat prijavljeni, ker se geslo potem shrani … ob prijavi dobite vprašanje ali se shrani.

  • V bistvu članek posredno zagovarja Brexit. Morda manj eksplicitno kot Keith Miles, ampak vseeno. V tem je v izraziti manjšini med ekonomisti. Tako britanskimi kot ameriškimi ali kontinentalnimi.

    In avtor, ki se podpisuje s katoliškim inštitutom je tudi v veliki manjšimi med katoliškimi razumniki, britanskimi ali kontinentalnimi. Nenazadnje so očetje tega projekta katoliški razumniki.

    Razen tega Združena Evropa ni samo ekonomski projekt. Četudi ekonomsko ne bi bil upravičen, pa skoraj zanesljivo je, obstajajo še vedno bistveni razlogi, zakaj ga podpirati. Če se avtorju ne zdijo relevantni, mu je težko pomagati.

    • “Če se avtorju ne zdijo relevantni, mu je težko pomagati.”

      Smo kolikor toliko v nekakšni demokraciji, to pomeni, da MORAJO biti različna mišljenja, zato avtor ne rabi nobene pomoči. Ima popolno pravico do svojega mišljenja, ki ga nihče ne sme omalovaževati. Sicer pa pomoči s pridihom omalovaževanja ne pravimo pomoč.

  • Zdravko

    Vendar dobra ocena. EU ni pokazala dosti več od romantične ideje neke skupne Evrope. Švica, Norveška, Islandija so pravzaprav primer, zakaj ni treba biti član EU. Samo za ex-komunistične države je nepogrešljiva, da se ne bi pobili med sabo. Sicer se pa čisto strinjam z avtorjem. Podpiram ostanek v EU, obenem pa sem vesel, da se končno malo pretrese kaj EU pravzaprav počne in zakaj obstaja. Za ravnanje kumaric, pravgotovo ne. Da bi se ob nacionalni himni igrala še evropska, tudi ne. To je samo v Sloveniji, sicer.
    Identiteta EU je še pomanjkljiva. In temu bo prispeval Bremain bolj, kot Brexit.

    • To je huda avantura. Brexit je brez poti nazaj. Posledice, npr. politične, so lahko dramatične. Lahko jim zaradi tega nespametnega kratkovidnega koraka jutri razpade Združeno kraljevstvo. Adijo Škotska, adijo Sev. Irska. Britanski patrioti, ki bojo s svojim patriotizmom uničili svojo patrijo. Ali pa tisti, ki ne vidijo dlje od logike lastnega lonca in jim je škoda majhnega dela pogače, ki jo pošiljajo v Bruselj.

      V bistvu radikalne liberalce, in to avtor je, v razmišljanju vleče v isto smer kot marksistične komuniste. Kjerkoli vidijo možnost odmiranja države, jo zagovarjajo. Naj bo to EU, naj bo to nacionalna država, na bo to lokalna skupnost. Tak fundalmentalizem je lahko nevaren. Nepreviden pa v vsakem primeru.

      • Pravzaprav nisem bil natančen. Marksisti odmiranje države zagovarjajo kot daljno vizijo, liberalci to hočejo tu in zdaj.

      • Zdravko

        Res. Ampak EU ne more obstajati samo zato, da bi imeli denar za krožišča, zelene trgatve in podobno. Samo zato, sa bi se taki prasci napajali iz korita.
        Nemčija, Francija in Anglija bi morale imeti nekakšen svoj lastni trikotnik v EU, vsaj neformalni. Potem bi šlo. Seveda, potem bi mi bili najhujši rušilec in kača na prsih unije!

    • Seveda te države kažejo, da ni treba biti zraven – je pa problem, ker se morajo v skoraj v vsem podrejati EU, samo možnosti soodločanja nimajo.

  • svitase

    Naši mediji se hudujejo , zakaj Britanci v svoji izstopajoči himni blatijo Slovenijo.

    Resnica pa je drugačna, saj jo hvalijo kako je lepa in ljubka.

    ker pa dodajo, da je brezvezna, pa našim politikom očitno ni pogodu njihova kritika.

    Pa imajo Britanci povsem prav: Slovenija je resnično lepa, škoda le, da je njena uradna politika brezvezna.

  • svitase

    Lahko smo srečni, da imamo najbolj trdne stvarstvene temelje.

    le malo se moramo potruditi, da bomo z našim življenjem izkazovali hvaležnost stvarstvu.

  • Očitno izgubljamo Veliko Britanijo.

    7,5% razlike v prid tistih, ki so za Brexit. Sicer šele 15% glasov, ampak mislim, da je odločeno. Kljub Škotski in otokom, ki glasujejo za Remain. Mogoče bo v velikih mestih drugače. Predvsem v Londonu. Ne vidim šanse, da obrnejo rezultat.

    Brexit bo kot kaže zmagal z okoli 52-53%. Britanski funt je že padel proti dolarju za 6%.

    Mitji Steinbacherju želim veliko užitkov ob nadaljnih izvrstnih analizah in uživanju pri nazdravljanju s čašo šampanjca.

    Luč se ugaša. Tako in drugače. Gremo spat. Nič dobrega ne bomo zamudili. Mogoče bi bilo najbolje prespat nekaj desetletij.

  • Že pred 6 so praktično vse vodilne TV hiše na otoku razglasile napoved rezultata v korist izhoda.

    Opazno pa je, da so argumentio zagovornikov EU precej podobni argumentom zagovornikov ostanka v Jugi konec 80tih let.

    • Glede na to, da si ti Jugoslavije želiš nazaj, te ne moremo jemati resno.

  • Zdravko

    Ni kar tako. Britanci že zbirajo podpise za ponavljanje referenduma. Po zakonu naj bi bilo to dopustno, če je pri man kot 75% udeležbi odločila manj kot 60% večina. Morda pa ni še vse izgubljeno!

  • https://kavarnahayek.wordpress.com/

    Skorumpiranemu Bruslju, od koder so zadnja leta prihajale najbolj nore neosocialistične ideje, so Angleži, največji tradicionalisti v Evropski unije, obrnili hrbet. Nekakšen pol-federalizem, ki so si ga zamislili bruseljski birokrati in ga prek mnenjskih voditeljev v posameznih državah (z obljubami po dobro plačanih službah na sedežih raznih vseevropskih agencij, organizacij in političnih institucij) propagirali po članicah, je vodil do vse večje centralizacije in regulacij, ki so dušile tako ekonomsko svobodo kot svobodo posameznika. Samo spomnite se številnih neumnosti: od tega, da so bruseljski pokvarjenci začeli določati dovoljeno ukrivljenost kumar ali ljudem začeli ukazovati, kakšen štedilnik lahko kupijo in kakšnega ne, do nekakšnega svežnja ukrepov za odpravo brezposelnosti. Evropska unija ni nikoli spregovorila o tistem, kar res teži Evropejce (previsoki davki, obsežne regulacije, odpravi državnih monopolov na primer na področju izobraževanja in podobno), je pa zato denimo omejevala Googlovo ali Microsoftovo poslovanje z Evropo, slovenski evropski komisarki Violeti Bulc je pa pomembnejša cena vode na letališčih, kot pa kaj drugega.

    ===========================

    Obvezno prebrati original zaradi trganja iz konteksta!!!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI