R. Čakš, Domovina: To ni bila njihova vojna, to ni bila njihova zmaga

Časnik 22.6.2016 9:35
 

Ob 25. obletnici največjega dohodka v zgodovini slovenskega naroda smo po eni strani lahko ponosni, da živimo v generaciji, ki se je s potjo v samostojnost rešila komunizma in Balkana ter se ponovno navezala na kulturno-civilizacijsko okolje, kateremu smo pripadali pred tem.

A pri srcu zaboli pišemuhovski odnos do te zgodovinske prelomnice, sploh ker je prisoten tako v delu politike, kot v organizacijah civilne družbe ter predvsem v vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki naj bi narodove vrednote in zavest privzgajal bodočim generacijam.

Tako pa po petindvajsetih letih demokracije in svobode mladi o osamosvojitvenem obdobju vedo bore malo, čeprav pri sebi čutijo, da bi jim ta nekaj moral pomeniti. Hkrati pa se lahko le čudijo, kako so osamosvojitvene vrednote ponovno talec politikantskih interesov nekaterih akterjev tistega časa.

Kdo je bil enoten?

Odgovor, zakaj s spominom na osamosvojitvene dni ravnamo kot svinja z mehom, ni tako težko pojasniti, kot se zdi na prvi pogled. Narod je takrat res bil enoten, politika pa šele po znanih rezultatih plebiscita konec leta 1990, pa še to le na videz.

Kaj so si nekateri današnji akterji umazanih predprazničnih iger o samostojni Sloveniji takrat v resnici mislili, pa na srečo ostaja zapisano v časniških arhivih poznih osemdesetih.

In ti pričajo, da za pretežni del politike samostojna in neodvisna Slovenija ni bila niti prva, niti želena opcija.

Hvala Bogu jih je na volitvah porazil DEMOS, ker sicer ne bi bilo ne plebiscita, ne samostojne države Slovenije, članice evroatlantskih povezav.

Jugoslavijoooo…

Marsikdo bi rekel, prav so imeli, mar bi raje ostali v Jugoslaviji. Porast jugonostalgije je zaznala tako naša raziskava med mladino, kot nedavna Delova anketa, v kateri je večina vprašanih ocenila, da so v jugo-socializmu živeli bolje kot sedaj.

V resnici je bila ohranitev Jugoslavije v prelomnih časih intimna želja večine komunističnih politikov in po nekaterih njihovih ravnanjih se zdi, da jo nostalgično gojijo še dandanes.

A namesto da osamosvojitveni temelj slovenstva načenjajo z zlorabo osebnih travm vojne vdove, podtikanjem očitkov elitizma ljudem, ki so v resnici izpeljali prelom, poveličevanju NOB na račun osamosvojitve ter z drugimi propagandnimi prijemi, naj raje odkrito stopijo pred javnost in glasno povedo: »tisto ni bila naša vojna, tisto ni bila naša zmaga.«

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

24 komentarjev

  • Zdravko

    Treba bo najprej sprejeti, da osmosvojitev ni zgodovinski pojem in da ne more biti v učbenikih.
    Ne filozofija, ne pravo, ne zgodovina ne poznajo pojma samostojne države. Taka država ne obstaja in o njej se ne more poučevati v šoli. Osamosvojitev je dobra samo za šankom.
    Ta Orwellovski pojem bi res morali odpraviti. Tudi praznik Državnosti ne more bit! S tem si napajamo napuh in puščamo komunistom, da nam vladajo naprej. Naj vsaj ti ki si izmišljajo te pojme poskusijo kakšnega prevesti v tuj jezik. Medtem ko imajo američani The Independence Day imamo mi, kaj, Statehood Day?! Mar ni razlika očitna?

    • Američani nimajo izkušnje komunizma !

    • Zdravko,
      ne razumem, zakaj toliko problematizirate izraz ‘osamosvojitev’.

      SFRJ je bila federacija, sestavljena iz republik, ki vsaka posebej in same zase niso imele statusa države. Republike so bile znotraj federacije, vsaj načeloma, enakovredne, nobena ni bila nadrejena ostalim.

      Slovenci smo na plebiscitu 23. decembra 1990 večinsko izglasovali izstop iz takšne federacije.
      Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”
      Glasovali smo torej o samostojni in neodvisni državi Sloveniji in se večinsko odločili za osamosvojitev (odcepitev od federacije) in ustanovitev neodvisne države.
      Osamosvojiti namreč pomeni narediti, da nekaj postane samostojno, neodvisno. Slovencem je z osamosvojitvijo uspelo narediti samostojno in neodvisno, t.j. suvereno državo.

      Kaj je v tem problematičnega?

      • Zdravko

        Mar ne bi bilo dovolj da bi na lističu pisalo samo “neodvisna država”, brez samostojnosti?
        Slovenija je obstajala že mnogo prej. Slovenija je bila domovina že mnogo prej. Dosegli smo neodvisnost. Ostale pomisleke glede pojma samostojnosti pa naj ne ponavljam.
        Razlika je meni očitna.
        Nomen ist omen. Če pa to ni pomebno, potem tudi jaz delam iz muhe slona.
        Posledica je da se o samostojnosti ne moremo niti pogovarjati, učiti v šolah itd. O neodvisnosti pa bi vse to lahko. Tako velika je razlika.
        Imeli bi lahko junake, borce za neodvisnost, tako pa nimamo nikogar, saj osamosvojitelj ne more biti nihče.

        • Meni se zdi plebiscitno vprašanje popolnoma logično.
          Poudarek v vprašanju je bil ravno na samostojnosti, ne na morebitni konfederaciji z ostalimi republikami. Ljudem je bilo potrebno postaviti jasno in nedvoumno vprašanje, da bi dobili jasen in nedvoumen odgovor.

  • Zdravko

    Tudi osamosvojitelji, kdo so to? Osamosvojitelj ni človeško bitje, to je kvečjemu neki malik, neki polbog. Nore pisati v učbeniku zgodovine da so bili Janša, Bavčar itd. osamosvojitelji! Pa kolk se s tem napajamo, da ne moremo nehat! Mar mora res Slovenija propast, da se zavemo tega.

  • Zdravko

    … osamosvojitveni temelj slovenstva…
    ============
    Nemogoče! Slovenstvo je obstajalo že mnogo prej!

  • Bedast članek. V demokraciji je pač dovoljeno biti tudi proti osamosvojitvi, zato pa je bil plebiscit. Ko je bil rezultat znan, mislim, da nihče ni javno ali aktivno nasprotoval. Janševe blodnje po 25 letih so seveda irelevantne.

    • Tokrat pa ima gospod Rx prav. V demokraciji pravzaprav mora biti nasprotno mnenje. Bistveno je, koga volivci izberejo, da jim vlada. In volivci so izbrali in še vedno izbirajo tiste, ki so proti osamosvojitvi.

      Tako je! V demokraciji je pač neumnost dovoljena. Zato Cerkev ni demokratična ustanova.

    • Zakaj pa potem tvoji komunajzerji tega ne priznajo, ampak lažejo?

      • Zato, ker jim volivci to dovoljujejo. Pravzaprav jih za laganje celo nagrajujejo.

        Ne pristanem na trditev, da obstaja več kot par odstotkov ljudi, ki ne ve, da so komunisti lagali, morili … da bi prišli na oblast.

  • svitase

    Najverjetneje je nujno slovensko duhovno ravnovesje in samozavedanje, ki temelji na trajnih civilizacijskih vrednotah: slovenski kulturni dediščini in identiteti, narodni samozavesti, resnicoljubju, poštenju in odgovornosti.

    Potem bo samoumevno spoštovanje osamosvojitve slovenske države.

    Če pa vsiljujemo spoštovanje slovenske države in njene osamosvojitve brez trdnega temelja, torej civilizacijskih vrednot, pa ne bo uspeha.

  • veronika

    Oprostite, o čem govori članek? Ali ne bi bilo koristneje nadaljevati razmišljanje o tem, zakaj nismo (ne moremo, nočemo biti…) bolj ponosni na Republiko Slovenijo?
    Pa še to: Češka npr. praznuje 28. oktobra kot Dan nastanka samostojne češkoslovaške države. Vse od leta 1918.

    • Zdravko

      28 Oktober – Dan neodvisne Češkoslovaške države

      Zakaj ne moremo biti? Ker nam vedno podtaknejo čašo strupa, kamorkoli se obrneš. Tako otrokom kot starejšim.

  • Nekaj temeljnih pojmov okoli dogajanj v letih 1990, 1991 v Sloveniji ni dovolj jasnih.

    Komunistični režimi so se tedaj vzhodno od železne zavese podirali v letih 1989, 1990. V Sloveniji lahko kot konec komunističnega režima označujemo prve svobodne večstrankarske volitve spomladi 1990 in formiranje prve demokratične skupščine in vlade.

    Leta 1991 je šlo za dokončno odcepitev od Jugoslavije, kot pravica je bila zagarantirana v jugoslovanski ustavi, ne več za menjavo režimo. Čeprav je dejstvo, da je bilo vodstvo Jugoslavije in njena vojska še iz komunističnih časov.

  • Rx-u dam tokrat prav. Vsaj do izvedenega plebiscita pred Božičem 1990 je bilo povsem politično legitimno tudi zavzemanje za ohranitev Jugoslavije in nasprotovanje slovenski neodvisnosti. Čeprav se jih je malo tedaj v Sloveniji upalo tako javno nastopati, splošni val je šel v drugo smer.

    V tem smislu žal zadnje ovadbe proti 4 članom tedanjega slovenskega predsedstva vidim, zaradi odnosa do katerih se je z desne usulo prejšnje dni na Peterleta, vidim kot neutemeljene. Sam grem razumsko-logično še dlje od Peterleta.

    Nobenega temelja namreč ne vidim, da bi se kogarkoli sodno preganjalo zaradi podpisa t.i. mirovne deklaracije o Sloveniji brez vojske v letu 1990. Konkretno poleg Kučana še Zlobca, Kmecla in Pluta, na katere so padle ovadbe VSO-a ( podpisnikov je bilo pa v resnici na desetine, če ne še več, med drugim je pobudnik – mirovnik Marko Hren pridobil celo kakšno ime iz SKDjevskih in SLSovskih vrst). Politično je bila ta deklaracija ne le utopična in deplasirana, ampak celo potencialno nevarna za čas postavljanja na noge lastne države. Kar pa ne pomeni, da se zaradi zgrešenih političnih stališč ljudi lahko sodno preganja.

    To sem jasno zapisal večkrat ob preganjanju Janše spodbujene s strani KPK, predvsem pa v zvezi s primerom Patria. Realno je bila to že Depala vas. In gotovo je med primeri nad 100 dosedanjih ovadb Janeza Janše ogromno povsem politično motiviranih. Žal moram enako ponavljati zdaj, ko želi Janšev krog preganjati druge, predvsem Kučana, zaradi njegovih političnih pozicij.

    1. Sodstvo se ima v državi tipa kot po ustavi pri nas velja za ravnati izključno po zakonih in ustavi, ne po kakršnihkoli političnih pozicijah!

    2. Do formiranja in razglasitve nove države R Slovenije 25.06.1991 se ne more nikogar sodno preganjati zaradi eventuelne lojalnosti prejšnji državi, to je SFRJ in njeni zakonodaji. Lahko se ga politično obsoja, lahko se mu pripiše politično krivdo, ni pa temelja, da bi se ga zato sodilo.

    Celo Dragiše Marojevića ali Milana Aksentijević ne zaradi lojalnosti Jugoslaviji. Lahko le, če sta storila kaj kaznivega.

    3. Podobno velja za prenos orožja TO v hrambo JNA. Če je JNA imela kakršnekoli legalne podlage za ta povelja in početja in verjetno jih je kje našla, se ljudi na tej podlagi ne more sodno preganjati. Ne na podlagi neke posplošene politične označbe ” veleizdaje”. To je lahko politična označba in obsodba. In gotovo so vse hvale vredni tisti, ki so se temu povelju v Sloveniji uprli in zadržali del orožja, ki je še kako prav prišel novi državi 25.06. 1991.

    Ni pa videti, vsaj jaz tega ne vidim, da bi bil tisti prenos orožja, ko je SFRJ in njena zakonodaja na naših tleh še imela pravno-formalno veljavo, lahko tudi kaznivo dejanje. Zelo verjetno ni. Potem enostavno do sojenja Kučanu na tej podlagi ne more priti.

    Analogija je s Hrvaško. Kjer se je ta prenos orožja v celoti nemoteno izpeljal in je bila nova država z osamosvojitvijo v začetku precej gola in bosa za spopad z agresorsko JNA. Kljub temu nikomur, niti najbolj desničarskim jastrebom znotraj novih oblasti nikoli ni na misel prišlo, da bi odgovrne za prenos orožja TO k JNA tudi sodno preganjali. So jih politično označevali, to pa ja.

    Ponavljam, komurkoli se v resnični demokraciji in vladavini prava lahko sodi le za v tistem trenutku že zakonsko opredeljeno kaznivo dejanje. Komurkoli. Lahko utelešenemu angelu ali peklenščku. Temu se reče pravna država in v njej ni mesta za politično motivirano ( v katerokoli smer) sojenje.

    Žal moram tokrat ta očitek naslavljati na desno. Na levo sem ga že često. Po svoje je prav, če stari komunisti in udbaši in njihovi šef kdaj začutijo tudi politični pritisk; posebej če se res iz ozadij še vedno tako usodno vmešavajo v politiko, kot se jim očita; kar jaz ne vem, ali je res, ali je pretiravanje, ali sploh ni res.

    Se pa za politične boje ne sme zlorabljati sodstva. V nobeno smer. Sodstvo naj končno postane neodvisno in naj deluje izključno lege artis.

    • Zdravko

      Od plebiscita do razglasitve neodvisnosti je kar nekaj časa in takrat se je marsikaj dogajalo. Se pa strinjam s tabo da so te ovadbe čisto politična prepucavanja v pomanjkanju domišljije.
      Tisti famozni člen o pravici do samoodločbe v ustavi pa je en Kardeljev trik iz klobuka. Česa podobnega še nobena ustava na svetu v vsej zgodovini ni vsebovala.In tudi jaz mislim, da je šlo za papirnato pravico. Sklicevanje nanjo je ravno tako zajec iz klobuka, ki ga pa vleče Kučan, kar naprej. Samoprevara v vsakem primeru.
      Razpad Jugoslavije in padec komunizma se je začel z odhodom naše delegacije s kongresa ZK. Takrat je bila zakoličena vojna v Jugoslaviji in vse kar je sledilo, vred z našo neodvisnostjo. V Srbiji se je začel nacional-komunizem, ki je potegnil v vojno vse okoli sebe. Resnica o tej vojni še vedno ni prišla na dan. Slovenijo so pustili našim komunistom. So rekli, zakaj bi se oni tolkli z nami, nas bo že Kučan pokopal… 🙂
      In tako se je tudi zgodilo, oz. se dogaja.

      • Pravzaprav je vedno dobro prebrati, kaj o dogajanju piše druga stran. Mamula tako v svoji knjigi (Slučaj Jugoslavija) piše o sestanku v stavbi generalštaba mislim, da 5 ali 6 dan vojne v slo, kjer je bil prisoten, ker Kadijević (Mamulov naslednik na mestu obrambnega ministra) enostavno ni vedel kako naprej. Plan je bil ponovno zavzetje mejnih prehodov in popoln napad na Slovenijo v drugem valu ofenzive. Dogovor je bil tudi, da Kadijević ali Adžić nagovorita po televiziji (zgodil se je tisti znani Adžićev govor). Do akcije ni nikoli prišlo, Mamula za to krivi Kadijevićevo neodločnost in nesposobnost, dejansko pa JNA v tistem trenutku verjetno s svojo naborniško večnacionalno sestavo tega niti ni bila sposobna izvesti. Mamula tudi piše o načrtu za prevzem oblasti s strani vojske in odstranitev vseh republiških vodstev (vključno z Miloševičem) in sam sebi očita, da je za naslednika izbral Kadijevića, ki tega ni bil sposoben izvesti.

        • Zanimivo. Nisem poznal. Vedno je dobro slišati drugo stran. Oziroma vso paleto relevantnih mnenj in vse dostopne podatke. Mediji v neki demokratični državi bi se po profesionalni drži morali truditi, da bi bilo čimveč tega javnosti na razpolago. Osrednja javna RTV hiša pa sploh. Veliko še manjka, da bi lahko bili s stanjem zadovoljni.

  • svitase

    Zanimivi komentarji.

  • Zdravko…”tisti famozni člen o pravici do samodločbe”
    ———
    Res čudna pravica !?

    • Zdravko

      Res, čudna. 🙂 To ni pravica, ki bi si jo lahko zapisal v Ustavo. Zapisana v Ustavo, je to pravica do veleizdaje. Partija je to Kardeljevo idejo sprejela, ker so mislili da so večni in da je njihova zmaga za vedno dobljena. Napuha jim ni manjkalo.

      • A je treba opletat s tem pojmom – veleizdaja?

        Ne vem, zakaj kaj takega ne bi smelo biti zapisno v ustavo, niti ne vem, zakaj bi moralo biti zapisano v ustavo katerekoli federativne države. Če je zapisano ali ne, se razume, da je pridružitev v federacijo prostovoljno in tudi da ni nujno večna, ker nič na tem svetu ni večno. Da je torej možen tudi izhod iz federacije, odcepitev ali razdružitev. Samo seveda ne zaradi enodnevne muhe, npr. če je nekdo vstal na levo nogo.

        • Zdravko

          Pa saj si videl kako se je razpletlo in kako se je ta člen lahko uveljavil: vojna v Jugoslaviji ti to lepo pokaže.
          Zato je tak člen lažen, prevarantski. Z veleizdajo ali brez nje. Sicer veleizdaje ni več takoj ko ni več kralja in vsak lahko počne kar hoče.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI