Anton Korošec opravil poslanstvo ohranitve slovenskega naroda

Marko Jerina 22.6.2016 0:03
 

korosecInštitut dr. Antona Korošca (INAK) je v Ljubljani pripravil 1. Koroščev večer »Dr. Anton Korošec – oče slovenske države«. O vlogi dr. Antona Korošca so spregovoili zgodovinar ddr. Igor Grdina, diplomat dr. Milan Jazbec ter predsednik Sveta INAK dr. Andrej Umek. Inštitut dr. Antona Korošca je bil ustanovljen jeseni 2015, ob 75. obletnici smrti slovitega politika, in želi s svojim delovanjem med drugim prispevati k svobodnemu pretoku idej in najboljših praks.

Antona Korošca je sprva v zgodovinski kontekst postavil ddr. Igor Grdina, ki v njegovi biografiji odkriva inciatorsko in očetovsko vlogo, Korošec je bil po njegovem mnenju tudi največji taktik med slovenskimi politiki, kar so priznavali tudi njegovi sodobniki. Po 600 letih pod Habsubrško krono so se za Slovence razmere drastično spremenile s I. svetovno vojno, ob koncu katere je slovenskemu ozemlju grozila italijanska in srbska okupacija, obeh zmagovalk v vojni. Ob tem je Korošec potegnil najboljše možne, predvsem pa realne poteze, ko se je zavzel za združitev južnoslovanskih narodov bivše monarhije s Srbi. Obdobje med obema vojnama, ko je Korošec med Slovenci v Jugoslaviji užival plebiscitarno podporo, je sicer zaznamoval najhitrejši gospodarski razvoj slovenskega območja v njeni zgodovini do tedaj. V Jugoslaviji se je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami relativno dolgo ohranila tudi demokracija. Čeprav je Korošec kmalu uvidel, da Jugoslavija ni takšna, kot si je predstavljal, si je “najbolj jugoslovanski politik v stari Jugi” vendarle močno zavzemal za interese Slovencev. Nenazadnje, opozarja Grdina, je od Janeza Evangelista Kreka podedoval poslanstvo ohranitve slovenskega naroda, ki ga je izpolnil in tudi na večer svojega življenja optimistično razmišljal o prihodnosti Slovencev, ki naj živijo od svojega dela. Res je, je poudaril Grdina, da je Korošec vodil pronemško politiko, da je sprejel dva antisemitska ukrepa, vendar je po mnenju Vladka Mačka to počel, da bi napravil na Nemce vtis in se tako v Jugoslavijo ne bi vtikali. Ob koncu uvodnega razmišljanja se je Igor Grdina še vprašal, zakaj je v Sloveniji le ena ulica poimenovana po Antonu Korošcu.

Dr. Milan Jazbec je Korošca opisal z vidika diplomacije. Čeprav ni bil diplomat, ampak predvsem politik, je Korošec imel precej diplomatskih spretnosti, ki jih mora imeti vsak velik politik. Kaj bi šele bilo, če bi dejansko imel vpliv na zunanjo politiko, ki je ostajal v ozkem dvornem krogu, se je vprašal Jazbec. Kljub temu, da ni imel zunanjepolitičnih funkcij, pa je v svoji politični karieri opravil tudi nekaj pomembnih diplomatskih dejanj. Navsezadnje je prav on prebral majniško deklaracijo, ki je vplivala tudi na novo sestavo Evrope po I. svetovni vojni. Bil je v dobrih odnosih s slovenskimi diplomati, bil pa je tudi na nekaj pomembnih obiskih v sosednjih državah. Aktivno se je zavzemal za slovenski manjšini v Italiji in Avstriji. Galanten in jasen nastop, zavedanje realnega, prilagodljivost in razgledanost pa je le nekaj lastnosti, ki so skupne Korošcu in vsem dobrim diplomatom, je še dodal Jazbec.

Dr. Andrej Umek se je najprej dotaknil razmer ob koncu I. svetovne vojne in Versajske mirovne pogodbe, ki je po Umekovem mnenju predstavljala celo “smrtno obsodbo Slovenije.” V tistih negotovih razmerah je bilo potrebno iskati nove koncepte za ohranitev slovenskega naroda, najprej še znotraj Avstrije, in tega je bil Korošec sposoben. Treba je vedeti, da so zmagovalke v vojni šteli Slovence za preveč pogermanjene, glavni cilj pa je že dlje časa bil preprečiti Nemčiji dostop do Jadrana, je izpostavil Umek. Obstajala je nevarnost, da se slovensko območje razdeli več državam, zato je poiskal zaveznika v Srbiji, s katero se je dogovoril za federacijo, a so kasneje Srbi vsilili centralizem. Korošec je odigral pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega naroda, kar pa je zasledoval ob zavedanju možnega, hkrati pa je imel odgovor na vsako situacijo. Poleg obvladanja umetnosti možnega je pri zavzemanju za slovenski narod zasledoval tudi etično in moralno poslanstvo, zaradi česar je lahko vzor današnjim politikom.

Ob koncu razprave je ddr. Igor Grdina še enkrat opisal koliščine po razpadu Avstroogrske, ki so bile takšne, da bi v primeru razglasitve samostojne slovenske države sosednje države, predvsem Italija, to hitro okupirale in si jo razdelile, zato je bilo potrebno poiskati zaveznika v Kraljevini Srbiji, ki je bila na strani zmagovitih sil.

 
Značke:

18 komentarjev

  • svitase

    Da bi nas v primeru ustanovitve samostojne slovenske države po 1. svetovni vojni, kar nam je svetovalo ameriško vodstvo, okupirale sosednje države, ni logično, saj se vse do skorajšnjega začetka druge svetovne vojne, ni zgodila nobena okupacija tujih ozemelj v Evropi.

    Velesile tega ne bi dovolile.

    S samostojno Slovenijo po 1. svetovni vojni bi lahko združili vsa slovenska ozemlja vključno z Istro. Tudi koroški plebiscit bi uspel, ker se ljudje ne bi bali Srbov in pravoslavja.

  • svitase

    Tudi ob osamosvojitvi Slovenije so nas strašili, da nimamo pogojev za samostojnost in da si nas bodo drugi povsem podredili, pa se to ni zgodilo.

  • svitase

    Če bi ustanovili svojo državo po 1. svetovni vojni, se ne bi zgodil državljanska vojna in slovenski genocid, saj ne bi bilo ugodnih pogojev za boljševizem.

  • svitase

    Ljubljančani nikakor nočejo priznati, da so bili po 1. svetovni vojni z nizko slovensko samozavestjo in niso storili ničesar, da bi obvarovali Slovence na zahodu.
    Povsem drugače kot Štajerci, ki so s štajerskim vodstvom in Majstrom opravili svojo domovinsko dolžnost.

    O tem odločilnem dejstvu naj bo kakšen simpozij, da se kaj naučimo za sedanjost in prihodnost..

    Tudi današnja Ljubljana se ne more pohvaliti s primernim nivojem slovenske zdrave samozavesti.

    Dokler ne bo utrjen slovenski kulturno dediščinski temelj v Ljubljani, se slovenski kulturni in državni zgradbi, ne piše nič dobrega.

  • Zdravko

    Po porazu v I. svetovni vojni bi verjetno težko iztržili neodvisnost. Čeprav, morda pa. Toda kdo se je potegoval za kaj takega? Korošec je opravil odlično z združitvijo s kraljevino Jugoslavijo. Seveda, potem so nagnali kralja, brez razloga, iz same revolucionarne objestnosti in stvari so šle navzdol.
    In tudi danes, neodvisnost se zdi, da ni dovolj. Eni hočejo državo kot svoje dvorišče. In ker ima vsak svoje dvorišče smo sprti in razdeljeni.

  • svitase

    Si gradiva, ki dokazujejo, da so si nekateri prizadevali za samostojno slovensko državo.

    V sklopu teh prizadevaj je bil tudi slovenski program ” Zedinjena Slovenija”, ki je nastal že leta 1948 in se uresničeval vse do začetka 20. stoletja, ko so začeli prevzemati v roke vajeti tisti, ki niso bili za Zedinjeno Slovenijo.

    Zakaj je še vedno to tabu tema?

    Ali ni zanimivo, pa imamo svojo državo.

    Tako kot da ne bi smeli razmišljati s svojo glavo, ampak tujo!
    Zaslužijo si, da jih obudimo iz anonimnosti.

  • svitase

    Zanimive bi bile najbolj tiste zgodovinske raziskave, ki so bile doslej tabuizirane oziroma ignorirane, ker bi odkrivale slovenska prizadevanja in nosilce teh prizadevanj za samostojno slovensko državo v 19. in začetku 20. stoletja vse do leta 1921.

  • svitase

    Na Wikipediji se sicer lahko na kratko seznanimo z zgodovino Programa Zedinjene Slovenije in njenega uresničevanja.

  • “Anton Korošec opravil poslanstvo ohranitve slovenskega naroda”

    Poglejmo dejstva:
    Po prvi svetovni vojni je bila SHD – kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov: Slovenci na prvem mestu. Jugoslavija, ko so Nemci s pajdaši začeli napad nanjo, pa je poznala dve banovini … vsaj iz naslova so bili Slovenci odplaknjeni. Toliko o učinku druženja s Srbi.

  • svitase

    Ironija vsega pa je, da je danes Štajerska, ki je pokazala zdravo slovensko samozavest zapostavljena, Ljubljana s Primorsko pa privilegirana.

  • Franc Zabukošek

    Svitase v tem članku odlično komentira zgodovinsko dogajanje in opustitve za samostojno Slovenijo.
    To je vredno pozornosti in uvida strokovnjakov v duhu vrednotnega upoštevanja in urejanja naše zgodovine vredne tudi za sedanjost.
    Marsikaj bi bilo potrebno urejati z ponosom na dediščino iz avstroogrske v kateri so rojaki živeli v zadovoljstvu, ker so lahko tudi uveljavljali svoje narodne pravice.
    Letos beležimo 170. letnico prihoda južne železnice do Celja kot “našo” dediščino. To je zelo nekorektno in nediplomatsko, kajti to je dejansko dediščina skupne države avstroogrske in je za ohranjanje EU dediščine pomembno za uvid in spoštljiv mednarodni ponos.
    Ohranjanje narodne in mednarodne dediščine je osnova za sodelovanje in prijateljstvo med narodi.

  • Sarkazem

    Težko je razpravljati o polpretekli zgodovini, ker je zaradi ideološkega ponarejanja v šolah večini ljudi nedostopna. Nekaj o tem vedo le zgodovinarji, katerih večina še vedno služi lažni ideologiji ali pa niti nima dostopa do vseh relevantnih arhivskih virov. Usoden za Slovence je bil konec prve svetovne vojne, ko je bilo odprtih več opcij. Izbrana je bila najslabša, verjetno zaradi prehudega pritiska germanizacije na eni in ilirizma na drugi strani. Izbrana opcija nam je prinesla balkanizacijo našega življa in naših vrednot, kar je ob sedanjih dogodkih zelo jasno razpoznavno. Balkanizacija nam je prinesla navezo na boljševizem in komunizem, ki sta uspešno prekvasila naše ljudstvo med obema vojnama, da je spet zelo uspešno izpeljalo revolucijo ter povojni komunistični in po osamosvojitvi postkomunistični režim. Motili smo se tisti, ki smo zmotno pričakovali, da bo leto 1989 in osamosvojitev odplaknila komunistični režim, kot se je to zgodilo v drugih vzhodnoevropskih državah, ki nas zdaj pri demokratizaciji in gospodarski uspešnosti prehitevajo. Tam so namreč Sovjeti z rdečo armado vsilili komunistične režime, pri nas pa je šlo za avtohtono komunistično revolucijo, ki je tlela že med obema vojnama, vzplamtela med drugo svetovno vojno in uspešno zavladala po vojni in seveda tudi po osamosvojitvi ter vlada še danes, saj ima za sabo več kot polovico balkaniziranega, zvijačnega, goljufivega in nedelovnega naroda. To ljudstvo, ki je uspešno in marljivo živelo 600 let v habsburški monarhiji, zdaj brezobzirno gazi po nepokopanih kosteh svojih pobitih prednikov, brezobzirno krade in vabi muslimane proti katerim se je tudi 600 let mukotrpno a uspešno borilo. Usodno je bilo leto 1918 !

    • Zdravko

      Pol smo pa zelo hitro pokvarljiva roba. 🙂

      • A misliš tista v kraških breznih ?

        • Zdravko

          Nikakor! Na nas žive, ki smo se tako pokvarili kot pravi Sarkazem.

        • Narod je bil obglavljen, posledično je prišlo do takega stanja.
          Sedaj pa imamo novo elito, ki ni to kar naj bi bila.

  • Zdravko

    Ljudmila Novak: Peterle ni nič manj zasluzen za osamosvojitev od kogar koli drugega v Sloveniji.
    ========
    To pa je globoka misel.

  • Predvsem tako, da je zavrgel ustavno podlago za "Zedinjeno Slovenijo" in ignoriral izvršeno razglasitev dne 31. 10. 1918.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI