M. Škalič, blog: Finski šolski sistem

Časnik 19.6.2016 0:01
 

Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih šolskih sistemov na svetu. Predstavniki drugih držav množično potujejo v Helsinke, da bi se od Fincev naučili, kako narediti dobro šolo.

K čemu stremijo Finci?

»Ne prizadevamo si za najvišje uvrstitve v mednarodnih raziskavah znanja«, pravijo, »ampak izključno za to, da bi bili starši in otroci zadovoljni s tem, kar jim nudimo. Vse raziskave kažejo, da je stopnja zaupanja javnosti v naš šolski sistem vedno okrog 90%, in to je dosežek, s katerim se raje izpostavljamo kot z uvrstitvami na mednarodnih lestvicah znanja.«

Ne odobravajo standardiziranih testov pred šestnajstim letom starosti, ne dajejo veliko domačih nalog, začetek šole pred sedmim letom pa dojemajo kot kršitev pravice otrok, da so otroci.

V prvih letih šole ne gre za akademski uspeh, ampak za spodbujanje pripravljenosti na učenje in iskanje lastnih zanimanj, strasti. Otroci dobivajo prva tri leta opisne ocene, od četrtega razreda naprej pa številčne; začetek številčnega ocenjevanja se bo s septembrom 2016 premaknil v drugo polovico petega razreda.

Glavni cilj šolskega sistema je služiti kot inštrument za doseganje enakosti v družbi.

Finski šolski sistem v alinejah

-Finski otroci ne hodijo v šolo pred sedmim letom.
-Učenci so šoloobvezni do 18. leta starosti; osnovna šola do devetega razreda je obvezna za vse.
-Ocenjevanju zlasti v prvih letih ne dajejo velikega poudarka. Številčno ocenjevanje se začne v četrtem razredu, vendar se bo s šolskim letom 2016/17 to premaknilo v drugo polovico petega.
-Edini obvezni standardiziran test učenci opravljajo, ko so stari šestnajst let.
-Standardizirane teste sicer uporabljajo že v drugem in četrtem razredu za preverjanje znanja maternega jezika, lahko tudi že prej, vendar se rezultati uporabljajo izključno za izboljšavo učnega procesa.
-Finska na učenca porabi približno trideset odstotkov manj denarja kot ZDA.
-Vse otroke, ne glede na njihove sposobnosti, poučujejo v istih učilnicah.
-Trideset odstotkov učencev v prvih devetih letih izobraževanja dobiva dodatno pomoč.
-Šestinšestdeset odstotkov učencev gre na visoko šolo. To je najvišji delež v Evropi.
-Razlika med najslabšimi in najboljšimi učenci je najmanjša v Evropi.
-Število učencev pri urah naravoslovja je omejeno na šestnajst, da lahko pri vsaki uri izvajajo poskuse.
-Triindevetdeset odstotkov dijakov opravi maturo. To je 17,5 odstotka več kot v ZDA.
-Triinštirideset odstotkov finskih srednješolcev obiskuje poklicne šole.
-Finski osnovnošolci imajo v enem šolskem dnevu skupno 75 minut odmora, v ZDA pa v povprečju 27 minut.
-Na razredni stopnji (do vključno šestega razreda) so vsi odmori obvezno zunaj, na predmetni stopnji pa je obvezni odmor zunaj le en. Dolžina odmora se razlikuje od šole do šole, v večini primerov je to 15 minut, odmor za topli obrok pa je dolg trideset minut.
-Učitelji v učilnicah preživijo povprečno štiri ure na dan, dve uri na teden (ki sta prav tako plačani) pa porabijo za strokovni razvoj.
-Finska ima toliko učiteljev kot New York, vendar veliko manj učencev – 600.000, medtem ko jih je v New Yorku 1,1 milijona.
-Šolski sistem v celoti plačuje država.
-Vsi učitelji na Finskem morajo imeti magisterij, ki ga v celoti financira država.
-Državni učni načrt predstavlja samo široke smernice, učiteljem je dopuščene veliko svobode.
-Učitelje izberejo izmed najboljših 10% maturantov. Leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest v državi na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja.
-Učitelji nimajo dodatka k plači za uspešnost. (Če ga imajo, obstaja nevarnost, da se bo učitelj preveč posvečal kazalnikom lastne kakovosti na škodo učencev. Tak primer je sistem napredovanja v nazive, ki ga imamo pri nas: učitelji mehanično pišejo članke in obiskujejo seminarje, da zberejo potrebno število točk za napredovanje in s tem povišanje plače; učenci imajo od teh učiteljevih dejavnosti praviloma bolj malo koristi, saj ne zagotavljajo povečanja kvalitete pouka in/ali interakcije učitelj-učenci. Seveda se mi zdi prav, da je dobro delo nagrajeno, vendar mora biti sistem zastavljen tako, da ne omogoča izkrivljanj.)
-Učitelji imajo primerljiv ugled kot zdravniki in odvetniki; sicer pa je na Finskem spoštovan vsak poklic, pravi Slovenec, ki živi in dela tam kot učitelj športne vzgoje.
-Pri mednarodnem standardiziranem merjenju leta 2001 so finski otroci pristali na vrhu v rezultatih znanja iz naravoslovja, branja in matematike. Od takrat so bili vedno na vrhu ali blizu.

Čemu pripisujejo svoj uspeh? 

Vzroke za uspeh bi lahko grobo razdelili na ozko šolske in na zgodovinsko-kulturne. Med slednje prištevajo boj naroda za preživetje v pogojih mraza in pomanjkanja; boj za jezik in lastno kulturo na severu, med Rusi in Švedi; protestantsko etiko in odnos do dela; asketskost, umirjenost, pa skromnost in samokritičnost. Raziskave kažejo, da so finski učenci po dosežkih na vrhu lestvic, po samoocenah svojega znanja pa zgolj na sredini – prav nasprotno od slovenskih šolarjev, ki so uvrščeni precej nizko po uspehu in visoko po svojih ocenah lastnega znanja.

Poudarjajo, da kot temelj uspešnosti sistema vidijo osnovno izobraževanje od sedmega do šestnajstega leta, kjer je izredno redek osip ali ponavljanje, 95 odstotkov prebivalcev države od tu nadaljuje na poklicnih ali akademskih srednjih šolah.

Finski pregovor pravi, da ‘samo mrtva riba plava s tokom’; in res – Finska plava proti toku ‘svetovnega gibanja za reforme izobraževanja’ ki temelji na tekmovanju, standardizaciji, nadzoru in veliko preverjanja – finska šola pa na medsebojni pomoči, zaupanju, upoštevanju individualnih potreb, izbirnosti ter minimalno preverjanja.

»Izobraževalno politiko v tem svetovnem gibanju vedno pišejo z namenom, da bi bila ,najboljša’ ali ,na vrhu tega ali onega’. Mi nismo taki. Hočemo biti boljši od Švedov – to je dovolj za nas,« se pošalijo na račun rivalstva s sosednjo Švedsko.

Zelo pomemben element finskega uspeha so učitelji, ki se dolgo izobražujejo in so bolj raziskovalno usmerjeni kot naši. Naravnost fascinantna pa je skrb za tiste učence, ki potrebujejo pomoč. V finskih šolah se učitelji tako dolgo in prizadevno ukvarjajo s teboj, tvojo družino, da ti enostavno mora uspeti.

Več lahko preberete na blogu Kje vas čevelj žuli? – Šolstvo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

1 komentar

  • svitase

    Poučen človekoljuben izobraževalni sistem.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI