B. Štefanič, Družina: »Histerični antiklerikalizem«

Časnik 19.6.2016 0:02
 

Pogovorna knjiga kmeta in politika Ivana Omana

Eden izmed osrednjih projektov založbe Družina ob 25-letnici slovenske državnosti je knjižni pogovor z borcem za slovensko samobitnost, državnost in demokracijo Ivanom Omanom, ki sta ga zapisala zamejska časnikarka Erika Jazbar in primorski pravnik Dejan Valentinčič. Prva predstavitev knjige je bila v torek, 7. junija, zvečer v polni galeriji Družina, kjer sta avtorja tudi »v živo« izzvala pionirja slovenske demokratizacije, da je predstavil svoj pogled na zagatni položaj, v katerem se je po četrt stoletja znašla slovenska država.

Navdih in vzor

A vrnimo se najprej k sami pobudi za knjigo. Njen »oče« je direktor založbe Družina Tone Rode, ki je ob predstavitvi izrazil upanje, da se bodo njeni bralci zamislili, »kaj vse je klilo v tistih časih, ko je Slovenija potrebovala korajžne, pogumne ljudi, navezane na svojo zemljo, korenine, preteklost, a hkrati s pogledom, zazrtim v prihodnost. Take ljudi, ki so nam lahko vsak trenutek vzor, potrebujemo tudi danes, da v njih iščemo navdiha, zato upam, da bo ta knjiga o Ivanu Omanu tudi navdih za mlajše generacije ob 25-letnici slovenske državnosti.«

Da je bil pogovor v desetih dejanjih, ki zajemajo deset časovnih in duhovnih Omanovih obzorij in tako predstavljajo celoten življenjski lok »kmeta iz Zminca«, navdih za pisca, je potrdil dr. Dejan Valentinčič. Obema z Eriko Jazbar je bilo v veliko čast, da sta lahko sodelovala pri tem knjižnem projektu, ker ju sogovornikova osebnost zelo nagovarja: Ivan Oman je namreč »simbol trdoživega slovenskega kmeta«, in še več, »je svetel lik slovenske osamosvojitve«, saj si je prvi upal javno stopiti na politično prizorišče, kjer je odpiral vrata tudi drugim iz opozicije; ne nazadnje pa je bilo zanj značilno, da je znal ves čas kritično presojati tudi sebe in svoje in je bil zato eden prvih, ki je zaznal in spoznal, kaj pomeni razpad Demosa.

Očitno pa je bila, če si dovolimo to pripombo, simpatija vzajemna, saj je po Valentinčičevih besedah Ivan Oman avtorja pogovora resnično spustil v svoj notranji svet, se jima odprl in ponudil vpogled v svoje živ­ljenje od najzgodnejšega otroštva do časa kmetovanja v socialistični Jugoslaviji, od prelomnih trenutkov slovenske pomladi do presojanja 25 let uspehov in neuspehov, poti in stranpoti slovenske države.

Kako ozdraviti »totalitarno poškodovanost«?

Na eno ključnih razsežnosti knjige pa je posebej opozorila Erika Jazbar: zanjo je poleg predstavitve dogajanja o(b) slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi vsaj enako pomemben vpogled v duhovni svet, iz katerega je raslo Omanovo politično, družbeno delovanje. To pa je svet, ki ga zaznamujejo vrednote, značilne za predvojno Slovenijo, do danes v veliki meri že razgubljene: načelnost, jasnost, intelektualna poštenost, spoštovanje bližnjega in iskanje kompromisa z njim v pomembnih skupnih stvareh, iskrenost, skromnost, ne nazadnje tudi zdrava samoironija. S knjigo o Ivanu Omanu avtorja želita, da bi se ta pozitivna čustva, ta vrednostni svet znova vrnil v slovensko javnost,­ v kateri so v zadnjih letih žal v ospredju negativizem, cinizem, ki se preveša v nihilizem, prevelika ostrina ter neprepustnost med tistimi, ki so naši, in tistimi, ki niso naši.

Kako pa na knjigo gleda njen osrednji protagonist? »Ko so prišli s to pobudo k meni, sem najprej rekel: Počakajte, da bom najprej umrl, potem pa kar pišite o meni. Pa niso odnehali in mi pač ni kazalo drugega, kot da sem se lotil tega dela,« je iskreno dejal Ivan Oman in nasmejal zbrano občinstvo.

V odgovoru na vprašanje, kje smo kot državna skupnost zgrešili pot, da smo iz javnega prostora izgubili nekatere ključne vrednote, ki bi morale vzdrževati demokratično družbo, pa je ubral resnejši ton: Očitno je prišlo do velike spremembe slovenskega narodovega značaja, ki ga je sicer napovedovala OF (vprašanje je seveda, ali si ga je denimo Kocbek predstav­ljal v taki obliki). To spremembo je Oman ponazoril z izsledki ene izmed zadnjih javnomnenjskih raziskav, ki so zaznale kar 70-odstotno neopre­deljenost slovenskih volivcev, ki bi jo lahko razumeli tudi kot indiferentnost, brezbrižnost do politike kot urejanja skupnih zadev. Oman se je pri razmisleku o tem pojavu navezal na pojem publicista Justina Stanovnika: »Totalitarna poškodovanost – to je v nas; ne vemo, kaj smo, kaj hočemo, kako hočemo. Če bomo našli odgovore na ta vprašanja in kako zdraviti to bolezen totalitarne poškodovanosti, bomo morda tudi našli ključ za izhod iz tega, kar preživljamo ta čas.«

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

3 komentarji

  • svitase

    Gospod Ivan Oman je slovenski biser slovenske klenosti in poštenosti ter razumne preudarnosti, ki ga premalokrat občudujemo in po katerem se premalo zgledujemo.

  • …”Če bomo našli odgovore na ta vprašanja in kako zdraviti to bolezen” ..
    —————–
    To je bistveno !

  • Franc Mihič

    Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije na temo sprave pravi:« Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.« Metropolit nadškof msgr. Stanislav Zore poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.«


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI