Izjava dneva, Andrej Umek: Konkurenčnosti Luke Koper ne moremo reševati samo z drugim tirom

Časnik 17.6.2016 0:03
 
Andrej Umek

Andrej Umek

Vodenje Luke Koper je vedno bolj na udaru, pri čemer je v ospredju vprašanje drugega tira, ki razdvaja strokovnjake in javnost. O načrtovanem drugem tiru in o prihodnosti logistične povezanosti Luke Koper smo za mnenje vprašali prof. dr. Andreja Umeka, nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor ter prorektorja Univerze v Mariboru.

Andrej Umek:

Mislim, da je potrebno slovensko javnost celovito informirati o problematiki prometnih koridorjev med Luko Koper in njenimi ciljnimi partnerji. Drugi tir je začasna nikakor pa ne končna rešitev tega problema. Zavedati bi se morali:

* V Evropi so klasično obstajali 4 primarni prometni koridorji za prehod preko alpsko-dinarske bariere: Simplon, Gothard, Brenner in južna železnica. Prvi 3 so bili posodobljeni ali so dela v teku. Na južni železnici se razen elektrifikacije od 19. stoletja ni zgodilo nič pomembnega.

* Slovenija se je gospodarsko najhitreje razvijala od izgradnje južne železnice do 1. svetovne vojne in v tem času dohitela in prehitela vse avstrijske pokrajine razen Dunaja in Prage. Tudi danes je za gospodarstvo Slovenije konkurenčna povezava Koper/Trst – Graz vitalnega pomena. Konkurenčnosti Luke Koper ne moremo reševat samo z drugim tirom, ki v Divači pripelje na progo 19. stoletja, ampak moramo iskati rešitve za celotno traso od Luke do namembnih destinacij. O tem odgovorni ne želijo govoriti, ker bi to pokazalo, da niso sposobni reševati vitalne probleme naše države in njenega gospodarstva.

* Če že to povezavo Koper – Graz porazdelimo na odseke, bi morali kot osnovno enoto obravnavati odsek Ljubljana – Koper. Temu odseku lahko rečemo, če sledimo terminologiji prof. Nagodeta “prehod preko kraškega robe” (naslov njegove disertacije, ki se je po njegovem sodnem umoru l. 1946 več desetletij ni smelo niti omeniti). V ospredju avstrijske prometne politike je bil vsaj od bratov Gruber.

* Povezava Koper – Graz, če naj bo Luka konkurenčna, mora imeti vsaj iste performance kot proga Udine – Beljak – Celovec -Graz (Vmax=200 km/h in Rmin=3600 m). Brez jasnega projekta vsaj za odsek Ljubljana – Koper ne moremo trditi, da bo nova trasa potekala skozi Divačo. To pa postavlja smiselnost sedaj načrtovanega “drugega tira” pod vprašaj.

* Slovenija bi po mojem mnenj morala izdelati načrt konkurenčne povezave Koper – Graz, jo razdeliti na smiselne odseke in z njimi konkurirati za evropska sredstva. Sedanji projekt “drugega tira” nima zadostne “European added value” (‘dodane evropske vrednosti’).

 
Značke:

4 komentarji

  • Ne slepimo se! Drugi tir bo samo še en način, kako speljati davkoplačevalski denar v privatne žepe. Podobno kot TEŠ 6, kot slaba banka … Žal, tako je in tako bo, dokler ne uredimo krivosodja, da postane pravosodje.

    Mimogrede. Ali resnično mislite, da so lopovi in roparji dobri gospodarji? Ali smo že resnično pozabili radio Erevan?

    RADIO EREVAN
    Vpr.: Ali bi bilo možno socializem zgraditi v puščavi?
    Odg.: Načelno da, vendar bi morali že čez nekaj let začeti uvažati pesek.

  • Zdravko

    Ha, to bi bilo nekaj, da bi ta drugi tir naredili po Nagodetovih načrtih. In najbrž bi bil to ta boljši projekt. 🙂 Vendar komaj mogoče v naši levi državi.
    Glede na to da se proga naglo spušča proti morju je 200km/h brez smisla. V take klance noben vlak ne gre s takšno hitrostjo.
    Bi bilo pa res zanimivo videti kako si je to zamišljal g. Nagode.

  • Preudaren komentar!

  • Noben tovorni vlak na svetu ne vozi hitreje kot 100 km/h in tudi v dogledni prihodnosti ni predvideno da bi. Zato za tovorne vlake zadošča vozna hitrost 100 km/h. Na slovenskih progah je sedaj le nekaj krajših odsekov, kjer je to mogoče.

    Za potniške vlake je v slovenskih hribovitih razmerah smiselno zgotoviti vozno hitrost do 160 km/h. Seveda le na glavnih progah Trst-Ljubljana-Gradec in Beljak-Ljubljana-Zagreb.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI