Izjava dneva, Aleksander Hribovšek: Smo izbrali primerne simbole, ki nas kredibilno zastopajo?

Časnik 13.6.2016 10:04
 

hribovsekOb bližnji 25. obletnici slovenske državnosti se bomo spominjali tudi četrt stoletja zastave Republike Slovenije. Ob jubileju smo glede primernosti zastave in nacionalnih simbolove ter za oceno njihove sprejetosti med splošno ter strokovno javnostjo, vprašali Aleksandra Hribovška, predstavnika Slovenije na svetovnih zastavoslovnih kongresih Mednarodne federacije zastavoslovnih združenj, člana društva Heraldica Slovenica in avtor portala www.grboslovje.si. Zaposlen je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Aleksander Hribovšek:

Ob 25-letnici zastave Republike Slovenije imamo priložnost, da se ozremo nazaj in razmislimo ali smo izbrali primerne in markantne simbole, ki kredibilno zastopajo našo državo.

Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 na skupni seji vseh zborov v naglici izglasovala predlog nove zastave, za katero je ustavna podskupina za določitev simbolov Republike Slovenije štiri dni prej ugotovila, da ne more biti primerna in trajna rešitev za novo državo, ter predlagala, da bi bilo treba ob sprejemanju opredeliti njeno začasnost.

Da so bili pomisleki podkomisije povsem na mestu, smo lahko bili sami priča mednarodnim polomom tako na političnem, kot na športnem parketu. Zastava bi morala biti pripomoček za signalizacijo in identifikacijo, katere predpogoj je seveda unikatnost, markantnost in jasnost. Če je ne vidimo ali prepoznamo, ne opravlja svoje funkcije in ne prenaša sporočila – torej ne obstaja!

V praksi je zastava Republike Slovenije prepoznavna predvsem doma in nekaj malega preko meje. Prve težave nastopijo že v bližnji Nemčiji, kjer je, kljub slovenskim športnim uspehom, večina ne prepozna in pogosto zamenjuje s slovaško ali celo rusko. V državah, ki so še bolj oddaljene, pa gre le za izjeme, ki prepoznajo naš majhen emblem (v ustavi in zakonu smo ga poimenovali grb, čeprav mu stroka tega imena ne priznava, ker ne izpolnjuje osnovnih zahtev heraldične teorije) na »ruski« zastavi. Situacija je zgovorna, a ni nerešljiva.

Kljub temu, da je 22. oktobra 1991 ustavno podskupino za določitev simbolov, ki je pozivala na sprejetje le začasnih simbolov, v skladu z dogovorom s predsednikom ustavne komisije dr. Francetom Bučarjem, ukinil sekretar Miro Cerar, ni za izboljšavo nacionalnih simbolov nikoli prepozno. Lepa in uspešna primera sta spremembi zastave Kanade in Republike Južne Afrike, ki sta bila lokalno in mednarodno izredno dobro sprejeta ter posvojena s strani naroda. Naslednji bo na vrsti Fidži in nato morda že Avstralija.

Sprememba slovenske zastave je povsem realna in bi jo lahko izvedli s politično voljo in strokovno komisijo, ki bi imela zadnjo besedo pri oblikovanju simbolov in ne morebitne osebe, ki bi sodelovale na natečaju. Ko sem leta 2013 na kongresu v Rotterdamu spoznal Nicolasa Hugota, delegata iz Francije, je v zelo kratkem stavku strnil mnenje svetovne zastavoslovne stroke o slovenski zastavi: »Kdaj boste zamenjali zastavo?«

 
Značke:

21 komentarjev

  • svitase

    Povsem upravičen in nujen predlog po spremembi slovenske zastave, ker v sploh ni slovenska, ampak je ruska.

  • Lesenko

    Sanje o menjavi slovenske zastave so precej mokre. Še navadne poltične večina za potrebne redofme ne moremo sprejeti. Kaj šele, da bi dosegli neko vsaj osnovno soglasje o tako pomembni simbolni zadevi, kot je zastava. Taka je in taka bo najbrž ostala še dolgo, kot pomnik nedoraslosti naroda …
    Sicer pa, ob takih voditeljskih figurah, kot sta Bučar in Cerar – zgodovina se je prav poigrala z njima, da ju je uskladiščila prav ob tej nesrečni zgodbi z ustavo – kaj drugega tudi ni za pričakovati.

  • Obstoječi simboli gotovo niso primerni za državo. To še posebej velja za grb, ki to ni. Pravzaprav sedanji državni simboli natanko preslikavajo stanje v državi, ki je mnogi nočejo priznavati.

    Če bomo hoteli postati spoštovanja vredna država, bomo morali temu prilagoditi tudi državne simbole, da bodo narejeni skladno zahtevami stroke in trdnega domoljublja. Preje ali kasneje.

  • svitase

    Če bi imeli razpoznavno svojevrstno izvirno zastavo, bi pomagali drugim narodom, da nas ne bi zamenjevali s Slovaško in še kom.

    Grb, ki vsebuje Triglav, ni problematičen, ker nikogar ne kopira.

    Problematična pa je vsekakor zastava, ki je enaka kot ruska.

    kaj takega se zgodi le tistemu narodu, ki ne spoštuje svoje kulture in identitete nasploh.

  • svitase

    Zanima me argumentacija tistih, ki zagovarjajo, da mora biti slovenska zastava ruska.

    Povejte to argumentacijo!

  • Glavni simboli države so bistven element zdravega patriotizma. Težava je v tem, ali se je dobro zavedati šibkosti ali neustreznosti simbolov lastne države, ko bi obenem želel graditi na patriotizmu, ki iz nepovezanih posameznikov s polno sredobežnih sil dela skupnost, dela nacijo.

    Škoda je, ampak je res, da imamo Slovenci zelo neposrečene 3 temeljne simbole države: grb, zastavo in himno.

  • Torej konkretno: 1. grb ni podoben grbu, ampak morda blagovni znamki kakšnega socialističnega podjetja iz 70. let. Je pa vprašanje, na kaj smo po tradiciji bolj navezani kot narod kot prav na Triglav, na lastno morje in na tradicijo celjskih knezov, ki so imeli v nekem trenutku v tem delu Evrope težo primerljivo Habsburžanom.

    2. Zastava je povsem neprepoznavna, teh belo-modro-rdečih horizontalnih trobojnic je malo morje. Posebej je problem podobnost z slovaško in rusko. Po drugi strani nimamo v tradiciji Slovenci zastave, s katero bi se bolj identificirali kot z omenjeno trobojnico.

    3. Prešernova Zdravljica je kot celota krasna in humanistična narodno-buditeljska napitnica. Iztrgana 7. kitica iz nje je potvorba celotne Prešernove vsebine in v himno prišla na predlog kongresa Komunistične partije v Čebinah leta 1937. Celo v socialistični skuščini SRS se Zdravljice ni pelo na ta način, ampak kot 1.,2. in 7. kitico, ali pa kot 2. in 7. kitico. Kar je vsekakor bolj smiselno kot danes. Paradoksno, da se je v demokratičnih časih začelo Zdravljico peti na način kot so zahtevali ilegalni komunistični prekucniki leta 1937.

    Na žalost tudi Premrlova uglasbitev Zdravljice ni posebej posrečena. Je precejšen glasbeni korak nazaj od himnično primernejših tako (jugoslovanske, tudi poljske) “Hej Slovani” kot od marseljezi sorodne “Naprej zastava slave”.

    Sam žal ne vidim, da bi bilo kaj dosti možnosti za uspešno zamenjavo kateregakoli od omenjenih 3 simbolov. Po drugi strani, ponavljam, če nismo zadovoljni, srečni in ponosni ob njih, je problem graditi slovenski patriotizem.

  • Še zanimivost; v naši župniji bomo pri maši ob prazniku, oz. nedelji pred jubilejem državnosti, v čast domovini zapeli slovensko himno. Prav na način, kot izhaja iz volje komunistov na Čebinah leta 1937. Torej internacionalno 7. kitico.

    Ko sem omenil, da ustava tega ne določa, ampak da samo omenja Zdravljico ( torej kot celoto) in da bi bilo lepo, če bi v cerkvi vendarle zapeli tudi kitico, ki pravi: Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet …, sem bil soglasno zavrnjen.

    Evo, kako so komunistični prevratniki ( Kardelj, Kidrič) prepričljivi: še 80 let potem so skupaj z njihovimi Čebinami zakon za naše župnike in nune in cerkvene pevce. 🙁

  • svitase

    If, to je neverjetno, kar pišeš o slovenski himni, ki jo še v vaši cerkvi ne smete zapeti Bog živi slovenski rod!

    Zakaj takšna togost in ozkost?!

    Tudi sam sem doživel to togost v naši župniji, ko sem po elektronski pošti posredoval predlog, da odobravam otroško petje pri dopoldanski 9 maši, vendar pa naj otroci zapojejo 1 kulturno dediščinsko versko pesem, da bomo lahko skupaj z njimi zapeli vsi verniki in tako počastili s pesmijo Boga.

    Na ta način bi tudi dokazali, da ni medgeneracijskih in kulturnih zidov, ampak da znamo mladi in starejši tudi sodelovati na kulturnem področju.

    Seveda se ni nič spremenilo, vsi ostali verniki, ki ne znamo modernih otroških pesmi, moramo biti tiho, in žalujemo, da se ne sme oglasiti niti ena versko kulturno dediščinska pesem, ki so jo Slovenci vedno peli pri maši in še izven nje.

    Res ško0da, da še v cerkvi ni pravega občutka za sodelovanje in za slovensko izvirnost, saj se slovenski izvirni glasbeni instrumenti, ne smejo v cerkvi oglasiti niti ob zahvalni nedelji. Mislim predvsem na harmoniko, s katero se da odlično spremljati tudi verske pesmi.

    S tem pa ne mislim, da bi morale izgubiti primat orgle.
    Žalosten sem le, da se smejo oglašati afriški in vojaški bobni ipd., le tisto kar je naše izvirno se ne sme.

    • Mogoče nisem bil dovolj jasen. Na vaji smo zapeli Zdravljico kot 7. kitico. Moja pripomba je bila, zakaj samo 7. kitico, da bi vsaj še drugo, pa je izvenela v prazno. Nihče mi ni pritegnil.

      Mogoče sploh ne vidijo širšega konteksta, mogoče se jim zdi enako samoumevno, da začnejo z: ” Žive naj vsi narodi” kot je samoumevno, da molimo: “Oče naš, ki si v nebesih …”. Mogoče niti ne vejo, da Prešern Zdravljice ni tako napisal.

      Skratka v smislu: cesarju, kar je cesarjevega. Enako, če je ta modri Mark Avrelij ali če je kruti pokvarjenec Neron.

      • Zdravko

        A ni ta 7. kitica posebej določena v nekem nižjem zakonu? En neuspešen poskus je že bil, da bi dodali še 2. A seveda, Bog je noter, to pa ne gre.

        Glede zastave, podobnost z rusko je neko zgodovinsko naključje. Tu ne moremo nič. Grb pa je spakedranščina. Orwellovska. Tako kot tudi pojem osamosvojitve, ki ga zgodovina ne pozna. Borec za neodvisnost je človek, osamosvojitelj pa je že a priori nekakšen polbog in malik.

  • svitase

    Vendar bi morali končno že končati z izgovori:

    Se ne da, zato naj ostane tako kot je.

    Zakaj se ne sme spremeniti nekaj iz slabšega na boljše?

    Zakaj moramo trpeti in prenašati:

    – nepravičnost pravosodja
    – nevzgojnost izobraževalnega sistema
    – razgradnjo družin
    – poveličevanje tujih kultur in omalovaževanje domače kulture, pa čeprav živimo v najlepši evropski državi. Splošno znano pa je, da je kultura odsev lepot anravnega okolja
    – neresnicoljubnost in nevzgojnost določenih medijev
    – negospodarnost in nevrednotnost v javnem življenju
    – nesposobnost in nedomoljubnost vlade
    – razbohotene korupciie na različnih področjih…
    – nečlovekoljubne politike

  • svitase

    Ko sem zdajle prebral elektronsko pošto, sem opazil, da mi je pred dnevi naš gospod župnik odgovoril na moj predlo glede skupne pesmi.

    V odgovoru se povsem strinja z mojim predlogom. Očitno pa so težave pri mladih pevovodkinjah, ki ne znajo naučiti otroke 1 versko kulturnodediščinsko pesem.

    Malo še bo treba počakati. Kdor čaka ta dočaka.

  • svitase

    temeljni slovenski problem je:

    Zakaj tako redko zmaga zdrava pamet, ki nam olajša in polepša življenje.

  • svitase

    Povsod se zanemarja občutek za sodelovanje pri gradnji skupnega dobrega.

    Vsak bi rad soliral brez sodelovanja z drugimi, pa čeprav gre za področja delovanja, kjer je sodelovanje nujno, sicer ni pozitivnega učinka.

  • svitase

    Ni mi jasno, zakaj je tudi zapostavljena kitica slovenske himne:

    Edinost, sreča, sprava, nazaj k nam naj se povrnejo!

    Pa prav tega nam najbolj manjka.

  • Miro Germ

    Nova Zelandija je v procesu zamenjave zastave. Več na:

    https://www.govt.nz/browse/engaging-with-government/the-nz-flag-your-chance-to-decide/

  • Zdravko

    Kakšna verska kulturnodediščinska pesem? Kaj pa je to?!

  • svitase

    Verska kulturno dediščinska pesem je tista, ki je postala zaradi vsesplošnega petja že od nekdaj ljudska in so jo ljudje peli in jo še pojejo danes ob primernih druženjih tudi izven cerkve.

    na primer: Veš o Marija, Marija pomagaj nam sleherni čas, Marija skoz življenje vodi nas.

  • svitase

    V naših krajih je od nekdaj navada, da se na različnih druženjih pojejo, poleg ostalih ljudskih pesmi, tudi verske ljudske pesmi. Vsakih nekaj.

  • svitase

    Vse te ljudske verske pesmi ljudje pojejo s spoštljivostjo in doživetostjo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI