Delo, Gaspari: Za nastanek bančne luknje objektivno odgovorni Banka Slovenije in vlada

Časnik 9.6.2016 9:51
 

Nekdanji guverner Banke Slovenije je v DZ priznal, da inšpekcijski nadzor BS v bankah »ni bil vedno odličen«.

Objektivno odgovornost za nastanek bančne luknje pred dobrim desetletjem nosita Banka Slovenije, ki jo je vodil tudi sam, in tedanja vlada (vodil jo je Janez Janša), ki je dopustila pregrevanje gospodarstva, je pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju bančnih zlorab in vzrokov ter odgovornosti za drugo sanacijo bančnega sistema v Sloveniji povedal nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Pričakuje pa, da se bo na koncu, po prodaji slabih terjatev DUTB, izkazalo, da je bančna luknja vendarle manjša, kot je videti danes. Vprašanje je namreč, ali res znaša kar 4,5 milijarde evrov.

Na vprašanje, kako bi lahko BS pred desetletjem zavrla preveliko kreditno rast, je Gaspari povedal, da če bi tedaj uporabili dinamične rezervacije, bi bila ta rast bistveno manjša, omenjene rezervacije pa bi lahko banke uporabile za ublažitev posledic krize. A Banka Slovenije tedaj ni uporabila nekaterih ukrepov (povečanje obvezne rezerve), ki bi omejili kreditno rast, saj bi s tem zaustavili vključevanje Slovenije v evroobmočje, ki je bilo pred 2007 absolutna prioriteta vlade in centralne banke.

Če bi Evropska centralna banka in evropska komisija menili, da je Banka Slovenije v letih 2004−2007 vodila napačno politiko, bi nam to ob vstopu v evroobmočje nedvomno povedali. Je pa večina držav, ki se je vključila v evroobmočje, imela podobne težave z rastjo kreditov kot mi. Po vstopu v EU in pred prevzemom evra je bil ogromen pritisk tujega kapitala na Slovenijo, BS pa ni imela inštrumentov, da bi to lahko nevtralizirala. Ne bi mogli zavreti rasti kreditov s 40 na 15 odstotkov, je prepričan nekdanji guverner.

Pri tem je tudi uvedba mednarodnih računovodskih standardov bankam v 2006 prinesla 330 milijonov evrov dodatnega dobička, zato so v BS tedaj predlagali ministrstvu za finance, da to vključijo v povečanje kapitala bank, vendar je ministrstvo to zavrnilo, dobički pa so se razdelili.

V času njegovega mandata ni bilo težav s Probanko in Factor banko, je še dejal Gaspari. Na vprašanje, kako to, da inšpektorji Banke Slovenije od 2004 pa vse do 2009 niso pregledali kreditnih map v Factor banki, je Gaspari pojasnil, da nismo imeli razloga in da je bila osnovna koncentracija [Banke Slovenije] tedaj na tistih bankah, ki imajo sistemski vpliv. Povedal pa je, da ga je presenetil način, kako je bila kasneje izpeljana likvidacija omenjenih dveh bank, a po drugi strani bi bil njun stečaj še dražji za davkoplačevalce.

Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja, ali je bil nadzor nad bančnim sistemom v letih 2005 in 2006 dovolj učinkovit, je Gaspari, ki je mandat končal na začetku leta 2007, pojasnil, da je s tedanjega vidika bil, z današnjega pa očitno ne, a tedaj tudi še ni bilo znanja, ki ga imamo zdaj.

Priznal je, da inšpekcijski nadzor v bankah »ni bil vedno odličen«, saj so banke na terenu pregledovali ljudje, ki so dobro poznali regulacijo, ne pa toliko samega poslovanja bank, ustreznih strokovnjakov pa zaradi plačnih omejitev niso mogli zaposliti. V BS so tedaj predlagali tudi dokapitalizacijo NLB, ki bi bila potrebna zaradi hitre širitve na območje nekdanje SFRJ, a se to ni zgodilo.

Kranjec: Pričakoval sem stečaj ali likvidacijo Factor banke in Probanke

Ne čutim se odgovornega za višino bančne luknje v Sloveniji, je je povedal Marko Kranjec, ki je bil guverner Banke Slovenije v letih 2007−2013. V danih okoliščinah, v danem pravnem okviru in z ekipo, ki je bila na razplago, je BS dobro opravila svoje delo. Vlado smo od leta 2009 stalno opozarjali, da je potrebna dokapitalizacija sistemsko pomembnih bank, a na to sploh niso dobili odgovora. Banke so podeljevale številne (kasneje slabe) kredite prek obvodnih družb, lizingov in holdingov, vendar pa Banka Slovenije po njegovih besedah »ni imela inštrumentov, da bi bankam prepovedala dajanje kreditov,« je povedal.

Zapisal Miha Jenko, več lahko preberete na delo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

1 komentar

  • Zdravko

    Bravo!
    Razpustimo Banko Slovenije torej!
    Kako strupeno.
    Koga briga objektivna odgovornost!?
    Subjektivna odgvornost je pomembna, če že hočete.
    Kakšna intelektualna manipulacija! Na nivoju pravega komunista. Sploh prebrat ne morem do konca. Ni čudno, da je objavljeno v Delu, našem najbolj “intelektualno kritičnem” časopisu.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI