M. Miklavčič, Zarečeno: Osvoboditev spomina

Časnik 7.6.2016 9:50
 

V deželi, kjer si zraven jutranje kave ne serviramo ščepca treznosti, ampak veliko žlico nebrzdane, t.i. ”duhovne rasti”, v deželi papirnatih človekoljubov, fanatičnih ljubiteljev štirinožcev, mehiških nadaljevank in big braderjev, kjer se že zarana prične ravnati po dnevnem horoskopu vladne vedeževalke, v deželi, v kateri smo že zdavnaj zamudili vlak, a se še zmeraj tolažimo, da pa imamo zato Blejski otok in človeško ribico, v deželi, kjer gre 30 % ljudi zarana k maši, potem pa vneto volijo nove obraze, je težko izreči pametno besedo. Večina te ne sliši, deset odstotkov bi te pa zato, ker razmišljaš drugače – s kolom po glavi.
Sodeč po ponavljajoči se osrednji novici prejšnjega tedna- o pobegli strupeni želvi v Mariboru, bi lahko sodili, da živimo v najbolj neproblematični državi pod soncem.
Če kdo, so obstali v razvoju in nekje v času prav mediji. Prenehali so rasti in se razvijati, raje so se kot cokla zalepili v propagandni stroj ”prvorazredne” zgodovine, nevedoč, kaj bi sami s seboj.
”Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih!” je te dni izjavil prvi mož Opus dei-ja, ki se mudi pri nas, na obisku.
Dejan Steinbuch pa v današnji kolumni zapiše, citiram: ”Ključni razlog, da se pri nas nič ne spremeni tiči v žalostnem dejstvu, da bi veliko ljudi ravnalo enako kot politična in ekonomska elita, če bi le imeli priložnost zato.” Ko ga berem, sklepam, da nam je po mentaliteti še najbližja Črna Gora, kjer sta formalna oblast, in kriminalno podzemlje poslovno, kadrovsko in personalno povsem prepleteni.
Če bi bili novinarji le za spoznanje prodornejši, potem bi – če ne drugega- raziskali, zakaj so lahko Švicarji odprli St.-gotthardski železniški predor točno v načrtovanem roku in s točno toliko milijardami budžeta, kot so ga načrtovali, mi pa česa podobnega nismo sposobni narediti niti pri obnovi kakšne lokalne ceste. Zaradi hobotnic in stricev izza ozadja, ki držijo vse niti, vodeče iz davkoplačevalskih žepov v njihove, vse, kar dobijo v roke oni, pa država in njeni uradniki, stane sto ali celo tisočkrat več od načrtovanega.
Zakaj je temu tako, vrabci čivkajo. Le državljani se ne ošlatajo. Javna tajna je, da na račun davkoplačevalcev živi ogromno prisklednikov, ki s provizijami, svetovalnimi pogodbami ali pa kar tako- da vse ostane v prijateljski žlahti, živi brez dela, a kot bubreg v loju.
Slovenska država ni le potratna, pogoltna in lopovska. Je tudi nesramna, pripravljena, da svoje državljane žali, ponižuje in maltretira na vsakem koraku. Verjetno se tudi vi spomnite družine Šilih? Daljnega leta 1993 so zaradi zdravniške napake morali pokopati svojega sina, od takrat naprej pa tolčejo kalvarijo v boju z mlini na veter. Pred očmi Slovencev, ki so molče spremljali njihovo tragični zgodbo, sta se starša v 23 letih postarala, osivela, a žar v njunih očeh ni ugasnil. Še naprej iščeta svojo pravico, pri čemer jima je pritrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, žal pa je v brezčutni Sloveniji ne moreta in ne moreta najti. Politiki, ki so jih sicer polna usta morale in etike, pa ob tej sodni grozoti ne mignejo z jezikom, kaj šele s prstom. Nikogar ni, ki bi odgovorne prisilil, da bi rekli: ”Oprostite Šilihovi, bili smo nemarni, krivi smo.”

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

6 komentarjev

  • svitase

    Imam pripombo:

    Ni slovenska država kriva za zablode, ampak njena oblast, ki je te zablode dopustila ali jih še dopušča.

    Slovenski ustavi na kateri temelji slovenska država ne moremo očitati teh zablod, ker jih ne vsebuje. Še več ima vse vzvode, da bi jih lahko slovenska oblast preprečila.

    Bika je treba prijeti za roge, sicer ga ne ukrotiš.

    Primerjava s švicarskim predorom je odlična.

    Kdaj bo šla sloevnska oblast na inštruktašo v Švico?

  • In zakaj bi Šilihovima nekdo moral priznati nekaj česar ni storil in nekaj, česar ni bilo?! Med drugim celo: “Bili smo nemarni, krivi smo”.

    Odkod si jemlje gospa Miklavčič pravico soditi o tem in to s takimi obsodilnimi izrazi? Ker je to prebrala v medijih, kajne? Seveda po logiki, da 100 krat ponovljena neresnica ( laž) postane resnica. Če tako ali podobno trdi na desetine novinark, ki seveda največ o tem vejo, bomo pa še mi. 🙁

    A morda zato, ker Šilihi tako mislijo in ti so ubogi in prizadeti, ker so nenadoma izgubili sina in ga še desetletja še ne morejo preboleti in trpijo ( na čuden način, da se v neskončnost pravdajo po sodiščih), jim je potebno izkazati solidarnost v smislu, da imajo oni že prav in da je treba pač najti nekoga, ki je kriv za smrt njihovega sina.

    Ta sin je umrl zaradi anafilaktične reakcije na zdravilo. Ki je lahko smrtno nevarna reakcija. Nekateri zaradi nje umrejo tudi ob povsem ustreznem terapevtskem obravnavanju. In stroka in sodišča z izvedenci pri nas so ugotovili, da je šla obravnava tega fanta po pravilih stroke.

    Evropsko sodišče za človekove pravice v tej tragični zgodbi staršema ni pritrdilo v ničemer drugem kot napaki proceduralnega ( ne vsebinskega tipa) na slovenskih sodiščih. Nobenega ugotavljanja strokovne “nemarnosti in krivde” v bolnici.

    Odkod si torej upa Milena Miklavčič vzeti v roke kamen in ga metati v druge?

  • Bolj absurden kot zgornji je sicer primer sveže ovadbe dveh nevrologinj v zadevi smrti bolnice (ali bolnika) z ALS na ljubljanski nevrološki kliniki. Kriminalisti so ju ovadili zaradi nečesar, kar je naraven potek v terminalnem delu amiotrofne lateralne skleroze, te hitro in neizogibno usodne bolezni propadanja motoričnih nevronov. Nepovratnega odpovedanja funckij dihalne muskulature.

    Obe ubogi nevrologinji sta pred javnostjo ( v medijih) že obsojeni za tisto, kar je neizogiben zaplet v poteku neke fatalne bolezni, ker skratka nista preprečili nečesa, česar se ne da preprečiti in zdaj skušajo pameti polni kriminalisti doseči, da bi bili za to obsojeni še pred sodiščem.

    Narrenhaus postaja ta naša Slovenija. Z Evgenijo Carl ali brez nje. Čakam, kdaj bojo še Velkavrha, Pečenka in Gregorčiča obsodili najprej v medijih in nato preko kriminalistične ovadbe še na sodiščih, ker nekomu ni všeč vreme.

    • Zdravko

      Policaji so morali dokazati, da nimajo pojma in zato niso nič krivi. Tudi v Radanovem primeru je kot kaže isto.
      Bolj verjetno je, da gre pri obojem za obračun znotraj zdravstva.

      • V smislu preživetja in ozdravitve so bili tudi Radanovi pacienti gotovo brezupni ali umirajoči primeri; toliko njemu v prid. A zelo verjetno je on vsaj enega, tega zadnjega res evtanaziral. ( Na samovoljen način, kot se to ne dela niti v državah, kjer je evtanazija legalna.) To je tudi priznal v naslednjih dneh vsaj 4 kolegom zapored, vključno na koncu s strokovnim direktorjem. Potem ko ga je slednji zaradi tega priznanja takoj odstranil z delovnega mesta in ga prijavil policiji, je soočen s posledicami Radan pričanje spremenil. Ne verjamem, da je pred tem zavajal kolege in da je izvedel le provokacijo ( s kalijem) zaradi slabih razmer in odnosov na oddelku.

        Obračun se morda nakazuje le v odnosu do Bojane Žvan. Ampak ti odnosi na oddelku so bili skrhani že zdavnaj prej in povsem izven konteksta zadeve Radan.

  • svitase

    Vse dokler bomo kritizirali državo, ki ima dobro ustavo, ne pa oblast, ki jo krši, ne bo drugače in bomo zavajali druge in sebe.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI