M. Avbelj, Ius-info: 25 let kasneje

Časnik 5.6.2016 9:52
 

V tem mesecu bo preteklo četrt stoletja od nastanka slovenske države. Kaj se je v tem času zgodilo z nami v pravnem, ekonomskem, političnem in kulturnem smislu? Smo napredovali, nazadovali, ali morda stagniramo? Zakaj? In kako lahko to popravimo?

Sam sodim v tisto generacijo, katere prvi politični spomin so zaznamovali romunski dogodki in mitingaško nacionalistično vrenje v nekdanji Jugoslaviji. Gre za generacijo, ki ji je bil nastanek samostojne slovenske države nekaj povsem otroško samoumevnega in vrednostno samo po sebi pozitivnega. Slovenijo smo imeli radi in smo od nje, še posebej kot od bodoče članice EU, ogromno pričakovali.

V petindvajsetih letih se pričakovanja, ker so zacementirana v ustavi, niso znižala, je pa na naših ramenih zraslo breme realnosti in tudi, kar še bolj obžalujem, čeprav nič ne pomaga, teža dodanih let. Le-tem gre najbrž tudi pripisati zaton idealizma, porast cinizma in sarkazma, sploh zaradi vse bolj očitne in nič kaj zmanjšujoče se, nasprotno!, diskrepance med pričakovanji in realnostjo.

V pravnem smislu samostojna Slovenija razen formalistične preobrazbe ni naredila nikakršnega preboja. Domala vse ostaja enako. Pravosodne elite, pravni mindset, način pravnega poučevanja, doktrine, izolacionizem, okostenele institucije, z zastarelo subjektivno in objektivno simboliko. Takšno pravo niti na subjektivni niti na objektivni ravni, kot kažejo domala vsi kazalci, ne služi duhu časa niti kot instrument, kaj šele da bi, kot bi se spodobilo, samo uokvirjalo in določalo duh časa.

Ekonomska zgodba ni prav nič drugačna. V teh časih naj bi bil pokazatelj ekonomskega uspeha že to, da Evropska komisija proti nam ne vodi več postopka zaradi presežnega primanjkljaja in da se je ustavilo naraščanje javnega dolga. Ta je sicer na nivoju, o katerem si v preteklosti nismo drznili niti razmišljati. Reform, kaj šele strukturnih, ni na vidiku. Ohranja se star ekonomski red in preverjene metode s strani že večkrat preizkušenih kadrov, katerih dokončni pohod blago uzda le še dejstvo, da smo člani monetarne Unije. Na srednji rok smo se zapisali minimalni gospodarski rasti, ob visoki brezposelnosti, zlasti med mladimi, visokimi stroški socialne države in še bolj javne uprave. Da o izgubljenih milijonih, ki curijo iz vseh mogočih (para)državnih lukenj niti ne govorim in še manj pišem.

V političnem smislu sodobni slovenski politični zemljevid ne ustreza ničemur, kar v teoriji imenujemo politični ustroj klasičnih demokracij. Namesto strank ideoloških spektrov imamo personalizirana politično interesna združenja, brez resnih programov in še bolj ljudi, ki so v svoji (ekonomski) ubožnosti in podinstitucionaliziranosti prepuščena na milost in nemilost neformalnih vplivnih centrov, za katere pravimo, da so ugrabili državo. Ta politična nesreča, ki jo nekateri, perverzno zmotno, imenujejo strankokracija (pa gre bolj za društva), naj bi državo, kot se v demokraciji edino le sme in spodobi, potegnila iz krize. Kako že, vas vprašam.

Več lahko preberete na iusinfo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

1 komentar

  • svitase

    V redu.

    Manjkajo še:

    – zavajajoči in nasploh nevrednotni mediji ( z izjemo nekaterih, med katerimi je Časnik na 1. mestu)
    – malomaren odnos do slovenske kulturne dediščine in identitete na kar nas opozarja Mednarodna Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je bila sprejeta leta 2003 v Parizu, pri nas pa ratificirana z zakonom leta 2008, v katerem smo konkretno določili ukrepe za njeno varovanje.
    – nevrednotno izobraževanje…


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI