Strategija razvoja Slovenije do leta 2050 – temeljne norme

Irena Vadnjal 3.6.2016 8:50
 

strategijaVlada Republike Slovenije pripravlja Strategijo razvoja Slovenije do leta 2050. K sodelovanju je in bo še povabila predstavnike stroke, znanosti, različnih družbenih organizacij. Želja seveda je, da bi ta dokument pomenil osnovo za napredek Slovenije, za njeno rast, za blagostanje vseh njenih prebivalcev. Kot državljanka Slovenije si zato drznem izraziti pomislek, ali je to dejansko iskren namen te vlade, ali pa gre le za oblikovanje dokumenta po vzoru drugih razvitih držav. Kljub vsemu na tem mestu podajam nekaj razmišljanj, ki si sledijo v logičnem sosledju, predstavljajo pa podstat takega dokumenta, ki naj bi odražal stanje države v družbi evropskih narodov in globalnega sveta. To je dejansko osnova za medsebojna razmerja, za življenje v napredni in pravični družbi. Zato je nadvse pomembno, da se pred oblikovanjem strategije vsi ključni deležniki izjasnijo in tudi sporazumejo o teh normah, saj predstavljajo temelj današnje civilizacije. Brez trdnih temeljev se bo strategija spremenila v neuporaben papir, razvoj in visoki cilji naše družbe pa bodo samo še spomin.

Napredna družba spoštuje človekovo dostojanstvo in njegovo vest ter veroizpoved. V Sloveniji ne bi smel biti noben človek prisiljen ravnati zoper svojo vest. Vsi pravni predpisi, vse strukturne in organizacijske norme morajo spoštovati človekovo dostojanstvo in njegov način življenja in javnega izražanja svoje vere.

Napredna družba spoštuje svobodo govora, hkrati pa vzgaja ljudi k odgovornemu dialogu in prevzemanju odgovornosti za dane obveze. Nemogoče si je predstavljati civilizirano družbo, ki uporablja izraz »sovražni govor«, s katerim vladajoča oblast označi izražena opozicijska mnenja. Prav tako ljudje napredne družbe držijo besedo, četudi ta ni zapisana v pogodbenem aktu.

Napredna družba skrbi za družinsko, kulturno, družbeno in versko življenje. Vsak človek potrebuje počitek. Zaradi intenzivnega delovnika se potreba po prostem času še povečuje. Zato je smiselno razmišljati v smeri skrajšanja delovnega tedna ali pa skrajšanja delovnika. Zdrava in cvetoča družba vlaga v zaščito družine, v proste konce tedna, v objekte in organizacije, ki nudijo ljudem telesno sprostitev, zagotavljajo njihove kulturne in verske potrebe, vzpodbujajo k dobrim delom za bolne, socialno šibke in ostarele.

Napredna družba ščiti družino. Družina je dokazano osnovna celica zdrave družbe, saj se v njej vzpostavijo osebni odnosi med člani, ki vzgajajo za prevzemanje osebne odgovornosti ter uvajajo v življenje v družbi. Taka družba po načelu subsidiarnosti podpira zakonsko zvezo moža in žene in pomaga staršem pri skrbi za družino, hkrati pa spoštuje starejše in obnemogle in zagotavlja, da odrasli otroci skrbijo za svoje starše, če so le-ti v gmotnem pomanjkanju, osamljenosti ali bolezni. Skozi ljubezen in prenos vrednot v družini se razvija in krepi ljubezen do domovine, ki se izkazuje skozi služenje domovini, izvajanje volilne pravice in dolžnosti, plačevanje davkov, obrambo države in pravico do konstruktivne kritike.

Napredna družba ščiti življenje. Nobena družba, ki se izraža za civilizirano, ne more brez moralne zadrege trditi, da je nasilna prekinitev življenja dosežek civilizacije. Naša družba se bo morala dokončno opredeliti za kulturo življenja in zavreči kulturo smrti, kar pomeni z ustavo prepovedati uboj nerojenih otrok in ostarelih ali obnemoglih odraslih. Zdrava družba skrbi za zdravje vseh svojih članov, tako da pravočasno in učinkovito preprečuje bolezni in brez finančnih pogojevanj zdravi obolele. Civilizirana družba tudi pokoplje vse svoje mrliče, tudi tiste, ki so mrtvi že sedemdeset let. Prav tako civilizirana družba preprečuje maščevanje, obsoja jezo in sovraštvo, hkrati pa zagotavlja pravično sojenje in sorazmerno kaznovanje za vse svoje člane pod istimi pogoji. Skozi pravično delitev dobrin zagotavlja spoštovanje in dostojanstvo vseh ljudi, zato v vseh vzgojnih procesih v vseh družbenih organizacijah poudarja in uči vrednoto pravičnosti in bratstva. Zaradi zagotavljanja miru, preprečevanja krivic in izkoriščanja zdrava družba preprečuje vsa dejanja, ki vodijo k nestrpnosti ali v vojno. Taka družba ima vzpostavljene učinkovite mehanizme, ki preprečujejo, nadzirajo in kaznujejo vsa dejanja, ki škodijo posameznikom in skupnosti, tako na socialnem, gospodarskem, družbenem, narodnostnem ali verskem področju. V napredni družbi so vzpostavljeni vsi mehanizmi, ki pravočasno zaznajo in preprečijo morebitne zasvojenosti.

Napredna družba ustvarja okolje, ki spoštuje dostojanstvo osebe tudi na področju spolnosti. V napredni družbi ne more biti več prostora za prostitucijo in tvegane oblike spolnosti, ki predstavljajo resno nevarnost za zdravje posameznika in družbe, hkrati pa vodijo v razvrednotenje človekove osebe in njegovo izkoriščanje. Napredna družba bo vedno poskrbela, da bo vsak otrok imel pravico do enega očeta in ene matere, kar pomeni, da bodo vsa družbena dejanja izhajala iz trditve, da ima otrok pravico, da je sad zakonskega dejanja svojih staršev in da ima pravico biti spoštovan kot oseba že od prvega trenutka svojega spočetja.

Napredna družba ohranja naravne dobrine, poskrbi za skupno dobro in spoštuje zasebno lastnino. S pravičnostjo in odgovornostjo zagotavlja, da imajo vsi ljudje pravično plačilo za svoje delo, da se njihova pravično pridobljena lastnina zavaruje in da se po principu solidarnosti poskrbi za najšibkejše člane družbe. Civilizirana družba spoštuje tujo lastnino, zahteva spoštovanje danih obljub in sklenjenih pogodb, popravo storjenih krivic in vrnitev krivično prisvojene lastnine. Taka družba vzgaja, izvaja in nadzira spoštovanje neokrnjene narave ter pametno in zmerno uporabo naravnih bogastev. Prav tako učinkovito preprečuje krajo, ponarejanje, sklepanje škodljivih pogodb, utajevanje davkov, trgovske prevare, prostovoljno povzročanje škode pri zasebni ali javni lastnini, oderuštvo, korupcijo, zlorabo družbenih dobrin, razsipnost. V napredni družbi je človek začetnik, središče in cilj ekonomskega in socialnega življenja. Voditelji podjetij nosijo družbeno in gospodarsko odgovornost za svoje posle. Upoštevati morajo blagor ljudi in ne le povečevanje dobičkov, tudi če so ti potrebni za zagotavljanje investicij, prihodnost podjetij, zaposlenost in pozitiven razvoj gospodarskega življenja. Družba prepreči vsakršno delovno razmerje, ki bi bilo ne vredno človekovega dostojanstva.

Napredna družba je iskrena družba, ki zagotavlja, da so informacije prek sredstev obveščanja v službi skupnega blagra, vsebinsko morajo vedno ustrezati resnici in biti neokrnjene ob upoštevanju tistih meja, ki jih nalagata pravo in človeški obzir. Vrhu tega mora biti informacija izrečena na pošten in primeren način, ki tenkočutno spoštuje nravne postave, zakonite pravice in dostojanstvo osebe. V napredni družbi je kaznovano vsako krivo pričevanje ali priseganje, pristranske sodbe ali izdaja skrivnosti.

Napredna družba varuje človekovo intimnost. Otroke vzgaja v zdrave osebe v družbenem ozračju, ki spoštuje človeka v celoti, njegovo telo, dušo in duha, v resničnem pojmovanju človekove svobode brez permisivnosti.

Napredna družba se zaveda svoje vloge v svetu, zato z vso skrbnostjo prenaša odnos do lastnine na globalno raven. Preprečuje neustavljivo prilaščanje in kopičenje dobrin na račun drugih, predvsem v delih sveta, kjer so ljudje v suženjskem odnosu zato, da lahko preživijo.

Morda se vam teh deset izpostavljenih tem zdi znanih? Ja, to je dekalog, ki je osnovna norma za človeštvo. Brez spoštovanja teh norm nobena strategija ne more in ne bo obstala. Naštete so le čisto osnovne zahteve, vsako posebej bi lahko razčlenili in konkretizirali. Pri pisanju sem si pomagala s Katekizmom katoliške Cerkve.

Upravičeno pričakujem, da se bodo pripravljavci strategije poenotili glede teh temeljev, če iskreno želijo tej državi napredek in njenim državljanom blagostanje.

 
Značke:

30 komentarjev

  • To je lepo zapisala avtorica. Če bi na teh temeljih gradila stranka, katera članica vodstva je bila do nedavno g. Vadnjal, pa je odšla ( ali pa so se je znebili, tega ne vem) se danes Primčevo gibanje verjetno ne bi samostojno politično angažiralo.

  • Morda precej izven konteksta članka ali tudi ne. Jaz bi dodal še :zavezanost spoštovanju resnice in omike in gnus pred vsakršnim manipuliranjem.

    En primer, kako s tem pri nas in zdi se da z vse manjšimi zadržki počne “četrta veja oblasti”, ki nenako po naravi ustvarja ali privzgaja javno mnenje:

    Dejan Ladika včeraj v Dnevniku nacionalke vehementno napove, da so Hrvati oz. Jadrolinija pred sezono zvišali cene trajetnih prevozov. Isto danes pišejo v Delu v okencu ob članku Dejana Vodovnika.

    Resnica je obratna: cene Jadrolinijih prevozov na otoke ostajajo že 6 leto zapored nespremenjene! Prešli so samo, kot vsako leto v tem času, na poletne cene. Z zimskimi, nekoliko nižjimi, želijo pomagati lokalnemu prebivalstvu otokov, katerih življenje je že tako drago in težko, kar se kaže v izraziti depopulaciji večine jadranskih otokov.

    Torej, ne trdim, da so hrvaški trajekti poceni. Jih pa niso podražali, ampak obratno cene ostajajo enake. Slovenski mediji, vsaj dva osrednja med njimi, so si enostavno spet privoščili očitno laž in manipulacijo. Zelo verjetno zavestno; skoraj gotovo.

    Kakšen je motiv za laž in manipulacijo, pa sami presodite. Kar sam od sebe se sicer ponuja odgovor v miselnosti: ” naj sosedu krava crkne”.

  • Drug primer je, kako iz potrebe nerazumljivega obračuna z vodilnim zdravništvom v Ljubljani, predvsem z UKC, manipulirajo tako, da ustvarjajo junaka iz zelo verjetnega slovenskega Kerworkiana. Celo inteligentni avtorji tule ( Zdravko, pavel) so jim nasedli.

    Včeraj ali predvčerajšnjimi so bila pred sodiščem pričanja vsaj 4 zdravnikov, ki so imeli opravka z ekscesom, od specializantke do strokovnega direktorja. Vsa ta pričanja jasno in konsistentno, se povsem ujemajo, v celoti pojasnjuje zgodbo.

    Ampak, pazite, poročilo o njih sem slučajno od vseh medijev zasledil le v spletnem Reporteju. Ostali mediji so izvedli zaroto molka, prav tisto, ki jo sicer očitajo “ljudem v belem”. Kar toliko bolj bode v oči potem, ko so doslej poročali o pričanjih zadnjega hišnika ali strežnice na nevrološki kliniki. Zanimivo. A vprašanje, koliko ljudi tole sploh opazi.

    Ampak še bolj problematično, če pomislimo, manipulacija javnega mnenja v prid česa in koga. Nekoga, ki skoraj gotovo izvede približek evtanazije v državi ( in ga vsem kolegom po vrsti najprej tudi prizna, šele potem vse zanika!), v kateri evtanazija ni legalna in je kazniva. Približek zato, ker gre tu še za samovoljno odločanje z neznanimi motivi, lahko tudi zelo psihopatološkimi. Na kar nakazujejo težave z odvisnostjo od drog, predhodno manipularanje z odsotnostmi iz dela, zlaganimi zdravljenji na Dunaju itd.

    Komu je v interesu tako manipuliranje s pomočjo medijev, da se vse normalne moralne vrednote postavijo na glavo in da se Slovence, tudi relativno inteligentne in razgledane totalno zmede o tem, kaj je res in kaj ne, kaj prav in kaj ne?! Ali so ti mediji samo tako neumni ali so tako pokvarjeni, da se jim to zdi primerno početi?

  • Predlagam ljudem, da razmislijo tudi o vsebini včerajšnje Tarče z Jasmino Jamnik, o vsebini prispevkov, o načinu njenega vodenja in morda predvsem o tem, kdo in zakaj tam izbira goste kot jih izbira ( sam sicer ne vem, kdo je urednica te oddaje, zna biti ena hudo politikantsko motivirano in prorežimsko bitje).

    Zelo verjetno je namreč nekoliko skriti in osrednji motiv včerajšnje oddaje osebni pogrom nad dr. Andrejem Možino, šefom Zdravniške zbornice. Te dni so v zbornici volitve novega predsednika in ponovna izvolitev Možine je bila verjetno, a ne samoumevna.

    Konkurentka Živčec-Kalan to ne bo. A svoje šanse je očitno zaslutila izpričano (pre)ambiciozna Zdenka Čebašek, alkohologinja, nikoli kakšno veliko strokovno ime, a politično levo pravoverna in potem sforsirana s strani LDS na položaj varuhinje človekovih pravic. In glej, glej, naša rdeča Zdenka ( svojo politično-nazorsko pristranost je dodobra pokazala tudi kot varuhinja) se je na lepem znašla na okrogli mizi o primeru Zimmerman. Zakaj že? Gotovo kot alkohologinja ( težka absistencionistka) velik strokovnjak za probleme varikoznih ven.

    In na okrogli mizi ni bilo enega žilnega kirurga, ki bi kaj več lahko strokovno povedal o problemu Zimmerman. Spretno so bili izbrani samo taki zdravniki, to pa je zdravniki z ranjenim egom ( Brecelj, Robida, Trampuž), za katere se je iz izkušenj lahko predvidevalo, da bojo kontrirali Andreju Možini. tako se je tudi pokazalo, v primeru Robide nekoliko manj. Če se ne popravi, ga ne bojo več vabili na omizja. Morda se bo vrnil namesto njenega naslednji ranjeni veliki ego- Keber. In kot pravim, povabili so Čebašek z večnimi neizmernimi ambicijami, ki ji je bila to promocija za naskok na Zbornico.

    In pa seveda voditeljica Jamnik, ki je bila do dr. Možine ves čas skrajno agresivna in nevljudna. Dokončati mu ni pustila praktično enega stavka, stalno je bil grobo prekinjan. Voditeljica mu je vekrat posredno v usta polagala odstop. In nastopala kot da je medicinski strokovnjak v omzju ona in ne on. In on zelo ugleden in izkušen strokovnjak in kirurg ter legalni in legitimni zastopnik vsega slovenskega zdravništva.

    Neverjetno, kam smo prišli v tej Sloveniji. Vprašanje, ali to Slovenija zazna kot problematično, ampak dejstvo je, da je bombastična, agresivna in manipulativna Jasmina Jamnik karikatura resnega in spoštovanja vrednega novinarstva. Sicer nadaljevanje tradicije Slaka, kar pa ni nobena mednarodno primerljiva resna referenca.

    In drugo- karikatura novinarstva in urednikovanja je zamisel, da bojo na televiziji izbirali šefa zdravniške zbornice. Skoraj bi se upal staviti, da Čebaškovi včerajšnje omizje kljub očitni volji ni kaj dosti pomagalo in da so njene šanse minimalne. Ker je za tak položaj treba vendarle imeti druge kvalitete, ne le pravoverno levičarsko protežiranost. Vsega v Sloveniji vendarle rdeči nimajo pod kontrolo in tudi, lasciate ogni speranza voi … nikoli več ne bojo imeli.

  • (tudi jaz bom – večinoma – izven konteksta članka. A ne povsem)

    Kaj vem IF, zame je Primc je daleč od žlahtnosti krščanstva. Žal.
    Verjamem sicer, da človek dela, kar zmore in zna.
    In (žal mi je, da moram to napisati): kar sme. Tam, kjer se giblje, bi ga povozili, oblatili in pokopali, kot so skušali že marsikoga, ki je šel mimo tega ‘kar sme’.

    Tudi njegovo gibanje ni nekaj, kar bi si kot kristjanka in kot človek danes želela kot svoje glavno predstavništvo v parlametu.
    Vsekakor pa ne kot edino podobo pravega kristjana v politiki (žal je za moje pojme, razen izjemoma, daleč od tega).

    Veš IF, tudi meni je že ves čas žal za skok NSI v liberalizem, ki ga je stranka izbrala, da je preživela, ko je bila deležna frontalnega napada na desnici ob arhivkem zakonu. A je kljub svojemu ‘preživetvenemu premiku’ je NSI še vedno bliže mojemu pogledu na kristjana v politiki, kot Primc. Lej … osebno mnenje. Zaradi vsega, kar vidim v njihovem odnosu do politike, tudi ko se z njimi ne strinjam.

    Primc je po mojem mnenju pač ni zelo to, kar kristjan lahko zmore iz korenin, iz katerih (lahko) črpa. Ali kot pravi beseda SP iz Trte, ki ji je mladika in iz katere ima sok življenja. To, da se veliko giblje v Cerkvi, tega ne spreminja.

    Pa mu pri tem ne oporekam zaslug za rezultat zadnjega referenduma, ki jih vsekakor tudi ima.
    A hudo bi bilo, če bi ostalo pri manipulacijami s strahom, ki jih je bilo vsaj v začetku na 24kul.si ogromno, potem pa malo manj. Upam si trditi, da je ta ‘manj’ predvsem zaradi blagodejnega vpliva Cerkve v osebah škofov, ki so v tem našem času moje domovine v veliki večini glas lepote in globine tega, kar je Cerkev. Pa tudi zaradi glasu nekaterih drugih skupin laikov v Cerkvi, ki mnogo globlje in osebno resničneje in zares doživljajo nauk Cerkve o človeku, ustvarjenem po Božji podobi, ki mu zato (tudi v največji tragičnosti izbir zla, toliko bolj pa v ranjenih iskanjih po vijugavih poteh življenja) nihče ne more zanikati in ne prezreti vsaj globokih (čeprav očem včasih nevidnih) sledov dostojanstva, ki ga ima iz Njega, ki ga je ustvaril, iz Njega, ki je zanj dal vse, kar jhe mogel imenovati svoje, vse do smrti in sicer smrti na …, in iz Njega ki je tu, da živi v njem in mu daje življenje, kot Duša njegove duše, kot je menda zapisal eden od cerkvenih očetov .
    Za kristjana, če svoje krščanstvo v globini zaživi, je vsak človek dragocen. Ni noben človek povsem tujec. Niti sovražnik. Ne more biti, ker je brat/sestra v ustvarjenosti po Božji podobi in iz Božje ljubezni. (A majhni smo in rastemo)

    Hočete konkreten primer, zakaj Primcu v politiki ne verjamem? (Ni iz preteklosti, teh bi našla kar nekaj, a človek ima možnost rasti in svoje poglede tudi spreminja, ker lahko raste iz Njega. )

    Tole je iz strani Radia Ognjišče pred par dnevi:
    http://radio.ognjisce.si/sl/179/slovenija/20861/
    “V Gibanju za otroke in družino predlagajo, da se staršu v primeru pravnomočne obsodbe na zaporno kazen petih ali več let zaradi storitve naklepnega kaznivega dejanja odvzame roditeljsko pravico”.

    Oprostite, toda: se jim je zmešalo?

    Zločin je zločin in človek, ki ga stori, mora odslužiti svoj dolg do družbe in popraviti, kar se da, če se da.
    Prav je, da človek odsluži svojo kazen!
    A odvzeti mu roditeljsko pravico ???
    Se jim je v gibanju zmešalo? Res mislijo, da stojijo za tem predlogom tisti, ki so jih podprli v predreferendumskem času? In če stojijo, mar se res zavedajo, kaj podpirajo? Ali podpirajo zgolj po inerciji: ‘Ker zdaj vemo, da je Primc naš’

    Tega, da je oče, tega, da je mati otroku, tega človeku nihče ne more in ne sme odvzeti!

    Morda je v nekaterih (zelo redkih) primerih bolje, da nekaj časa, morda tudi daljši čas otrok ne živi s enim od svojih staršev (pa naj bo že obsojen, ali ne), morda je kdaj (zelo zelo redko) bolje, da tudi stikov ni, še vedno pa ta ostane njegov oče/mati.

    Spomnim se zgodbe nekega frančiškana, sina enega od tistih, ki so bili v Nurnbergu obsojeni za nacistične zločine, enega od ‘velikih živin’. Ne spomnim se več za koga je šlo.
    Vprašali so ga (morda tudi provokativno, kdo ve) kako lahko uskladi Božjo zapoved ‘Spoštuj očeta in mater’ z odnosom do svojega očeta, s tem, kar je njegov oče delal.
    Ta frančiškan je odgovoril: Ja, moj oče je bil zločinec, strahotne so stvari, ki jih je delal. Sram me je zanj, boli me.
    Toda še vedno je moj oče. Kot svojega očeta ga imam rad.
    Nemogoče? Čudno? Samo za ploske ume. Ne svet, ne človek pa nista ploska.

    Ta predlog Primčevega gibanja nima ničesar v sebi zaradi česar bi človek lahko kot žlahtno krščansko noto gledal prispevek ljudi, ki so ga predlagali.
    Predlog je povsem na ravni tega, kar sedanjim centom za socialno delo sicer očitajo. Kdo ve, če ne slabše.
    In vse samo zaradi všečnosti politizacije strahotno tragične človeške zgodbe neke družine: očeta, matere, otrok, starih stašev in še koga morda.

    A iskrenosti na ljubo, priznati je treba, da so v temejših časih in temnejših krajih kristjani v svoji slepoti že delali tudi kaj takega.
    Mislim, da v Španiji še ni povsem izzvenel vihar (od bolečine do jeze do zanikanja ) nad odkritji, da so redovniki, redovnice, duhovniki (udje Cerkve) v Frankovem času jemali otroke levičarskim staršem, tudi nezakonskim materam, njim pa rekli, da so otroci umrli pri porodu. In mislili so, da delajo tem otrokom otrokom uslugo in nekaj dobrega.

    V časih in krajih senc.
    Upam si trditi: v ljudeh senc (kako strašna slepota je človeka). Žal kristjan tu ni izjema, vsi imamo to tragično možnost tiste zmote, ki nam otrdi srce in v človeku nehamo gledati povsem človeka, te lepote in dragocenosti, vidimo pa mali omejeni slepi ‘prav’ svoje najljubše ideje . … Žal. (Kristus ni ideja, niti morala, niti ‘pridnost’ in prijaznost, celo pravičnost ne – vsaj ne na naš omejeni način. Je pa Oseba in je Ljubezen)

    In ko že pišem tem zadnjem predlogu: bolj kot razmišljam, manj verjamem tudi v posvojitve (!) otrok s strani starih staršev.

    Gotovo je, da so bližnji sorodniki (stari starši, strici in tete, tudi že polnoletni bratje in sestre), če gre le za količkaj zdrave družine, količkaj ljubeče odnose, najboljši prostor odraščanja otrok, ki so svoje starše izgubili.
    Toda da dedek postane pravno ‘oče’? Da babica postane ‘mama’? (ker to je posvojitev)
    Ne, ne! Ostaneta naj dedek in babica!

    Gotovo si lahko država izmisli nek institut (morda ga celo že ima, pa zanj ne izvemo) , ki bi omogočal, da otrok brez staršev odrašča med ljudmi, ki so že ves čas del njegove družine, a tako, da bo teta ostala teta, stric stric, babica babica, dedek dedek, brat brat in sestra sestra. Oče in mati pa – čeprav morda pokojna, v zaporu, ali kako drugače ločena in daleč – oče in mati.
    Morda je to preprosto institut zakonitega skrbnika do polnoletnosti.

    Ne, res ne morem deliti navdušenja na Primcem.

    Povsem nasporotno pa velja za ta članek Irene Vadnjal 🙂
    A je imela pa tudi Irena v preteklosti kak članek, s katerim se nikakor ne bi mogla strinjati. Ki je bil na nivoju tistega, kar me je bolelo pri 24kul.
    🙂
    Ljudje smo 🙂 . Nismo ‘nekaj ploskega’, samo belega ali samo črnega.
    Ljudje.

    • Podobno kot tebe tule tudi Zdravka zelo jezi ta predlog, da bi stari starši ( prednostno) posvojili svoje vnuke, v primeru, da se staršem kaj hudega zgodi. Mislim, da predlog posebej forsira Metka Zevnik. On celo pravi, da bo Zevnikova s tem predlogom uničila Primca. Jaz nimam posebej izdelanega mnenja. Vsekakor pa sem med tistimi, ki so prepričani, da če otrok zaradi kateregakoli razloga izgubi starše, da so stari starši med prvimi na vrsti, ob katerih naj bi otroci živeli. In potem verjetno tudi rodne sestre in bratje staršev.

      Družin se naj ne razbija, razen v skrajnih primerih. Recimo, ko bi otroci bili izpostavljeni obupnim razmeram, predvsem težkemu ponavljajočemu se fizičnemu ali psihičnemu nasilju ali skrajnemu zanemarjanju. Vsekakor se pa otrok ne jemlje ljubečim starim staršem. To je škandalozno in skregano z zdravo pametjo, če si kdo vzame tako pravico. Ali če je sploh zapisana v zakonu za nek CSD. Velika enigma je, kaj je ta skrivnostni razlog, zaradi katerega so v tem slovenjegraškem primeru tako nasilno odvzeli vnuka starima staršem in ju dodelili nekomu po njihovi presoji v rejo. Mogoče je blef in zdaj skrivajo ( najprej so omenjali starost 60 let) ta razlog, ker se bojijo javnega srda.

      Morda ali celo verjetno imaš prav, da je sporen odvzem roditeljske pravice vsakomur obsojenemu na zaporno kazen nad 5 let. Očitno so ta predlog napisali vzpodbujeni s slovenjegraškim primerom. Najbrž ga toliko poznaš, da veš, da je v tem primeru oče obeh fantkov ubil njuno mamo. Torej v konkretnem primeru se pa jaz strinjam, da ni prav, da ta oče v zaporu odloča, kaj naj bi bilo najboljše za njegova sinova in je bil menda on za to, da se fantka odpelje starima staršema in ga da rejnikom. Torej čisto zdravorazumsko ta oče morilec vsaj začasno gotovo ni tisti, ki naj bi o takih stvareh meritorno presojal in se mi zdi prav, da bi mu začasno mirovala starševska pravica. Že srečanje med tem očetom in otrokoma si težko predstavljam – le kaj jima bo povedal?

      Ponavadi je sporno, ko se na podlagi enega primera dela zakon, ki je po naravi univerzalen. Najbrž ni povsem dobro premišljen kriterij- 5 let zaporne kazni. Verjetno je marsikateri obsojen na tako kazen še vedno lahko ljubeč in nekdo, ki ga otroci potrebujejo, pa čeprav samo preko obiskov v zaporu ali na eventuelnih izhodih. Se strinjam v bistvu tu s tabo, ja.

      Aleša Primca sem jaz sicer srečal in še kar več kot bežno spoznal, toliko da se mi zdi, da sem lahko dobil precej zanesljiv vtis, pred več kot 20 leti. In za razliko od tvojega je bil moj vtis dober, da je bister, odprt, precej idealističen fant s pravimi vrednotami. Mogoče se zdaj včasih zazdi, da ga v zvezi z odborom in ljudmi, ki se tam zbirajo, malo vleče v populizem. Mogoče tam včasih malo preveč poenostavljajo in pretrdo sodijo ljudi. Kljub temu je moje prepričanje, da se je tudi v tem primeru, kot v primeru družinskih referendumov, angažiral za prave stvari. V primeru Patria niso dokazali ničesar, samo 7 let so mrcvarili nekaj ljudi in njihove družine, med drugim najbrž ne slučajno šefa prve opozicijske stranke in mrcvarili dejansko celo Slovenijo in njeno demokracijo.

      Jaz upam in skoraj verjamem, da bo Primc znal voditi svojo politično iniciativo dovolj dialoško in odprto ( bolj kot recimo SDS, ki se je užaljeno zaprla pred mediji in jo, vtis je, vleče od sredine precej proti robu), da bo stabilen v političnih idejah in vrednotah in da ne bo nikogaršnja marioneta. Če bi bil izključno projekt koga drugega, potem verjetno na dolgi rok ne bi imel pravih šans.

      Nič ti ne očitam, če ti je bližje Nova Slovenija. Tudi jaz sem jih dolgo volil. Imam pa drugo razlago, zakaj so krenili v liberalizem. Po mojem so to predvsem stiki z lobisti, managerji in bogataši. In fantom, še neizgrajenim osebnostim, se je zazdel bolj cool ta stil življenja od tistega, ki ga imajo recimo povprečne pobožne podeželske mamice z naglavnimi rutami. Najbrž poenostavljam in morda delam malo krivice, za kar se opravičujem.

      • (vidim, da tudi ti kdaj pišeš sredi noči 🙂 )

        Tudi jaz mislim, da so to napisali spodbujeni s slovenjegraškim primerom.
        Nič ne vem o tem primeru, razen tega kar sem o njem brala in slišala iz medijev in komentarjev.

        Vidim pa:
        Ena stran nas skuša prepričati, da so starim staršem naredili krivico (in to uporablja predvsem za politični boj proti aktualni vladi, za še en dokaz, da je ta vlada povsem nesposobna. Preposto političen boj. Stari starši verjetno ne bodo razen tega, da so smeli javno pvedati svojo bolečino, iz tega, da so svojo zgodbo dovolili politično uporabiti, dobili ničesar. Sploh ne otrok.) .

        Druga stran (CSD) pa pravzaprav le, da so imeli razlog za svojo odločitev. (zanima nas razlog odločitve in ne postopkovne napake, ki so potjene in se tudi ne bi smele zgoditi. Toda gre predvsem za to, ali je bila odločitev uporavičena in dobra za otroke)

        Morda so res naredili starim staršem krivico. Ne morem vedeti na podlagi tega, kar vem. Lahko sočustvujem z njima in verjamem, da jima je težko. Vse kar se je tej družini zgodilo, spada med stvari, ki so na meji človeške sposbnosti prenesti. Hudo!

        Toda nič ne vemo o vlogi starih staršev v ranjenosti zakona teh dveh. Zgodovina njunega odnosa do očeta otrok se tudi ni začela z umorom njune hčerke.
        Iz tega, kar sicer srečujem ‘v svetu’, vidim, da mnogokrat stari starši dodatno zastrupljajo odnos med zakoncema, ga včasih zelo spodbujajo. Poznam veliko primerov, ko je imelo vpletanje starih staršev velik vpliv na prepire in ločitev zakoncev. Seveda ima vsak človek odgovornost do svojega življenja, tudi do tega, koliko vpliva dovoli svojim staršem v svojem zakonu . Toda ljudje, ki prihajajo iz ranjenih družin se tam običajno niso naučili zdravo postaviti zase in pogosto prav z dediščino svoje izvorne družine najdejo partnerja, s katerim bi skupaj morali delati veliko, veliko, veliko na sebi in zakonu, da bi vzpostavili zdrav in funkcionalen zakon. Za kar pa običajno nimajo ne moči, ne znanja, ne zgledov iz primarnih družin.
        Mnogi niti ne vedo, da smejo svojim staršem (ki jim ‘vendar’ hočejo samo dobro) reči ‘ne’, mnogi tega ne zmorejo. Vsi vemo, da ima kaka mamina beseda včasih vse življenje moč skoraj kot nekakšnega uroka. Kdor ni bil vzgojen za to, da prevzema sam odgovornost za svoje življenje, ta takega ‘ne’ ne bo zmogel in če ga bo zmogel, bo čutil močne občutke krivde, kar bo dodatno zastupilo njegov zakon, bo del te krivde skušal preložiti na zakonca.

        V tem primeru ne vemo nič konkretnega, razen tega, kar so povedali stari starši. CSD dovolj korektno molči o detajlih (To, kar jim nekateri očitajo, je njihova dolžnost. Varovati zasebnost ljudi s katerimi se strokovno srečujejo. Hudo bi bilo , če bi ravnali drugače).

        Ne vem, morda so ti stari starši ves čas z naklonjnostjo gledali na zakon svoje hčere, morda so jo spodbujali, naj s svojim možem zdravo rešuje konflikte, morda. To je seveda možno.
        A povsem enako možno je (lej IF, nič nepristranskega ne vemo o tem primeru), da je CSD dobro vedel, zakaj je ocenil te stare starše za neprimerne za skrbnike. Morda zaradi tudi vpliva na ta zakon, ki so ga opažali že leta v spremljanju te družine. Ne vem, zato skušam nepristansko razmišljati na podlagi tega, kar vem. O možnostih. Vem pa, da nikakor ni nujno, da je zgodba starih staršev ‘vsa resnica’. In vem, da politika nima posebnega ozira zlorabiti kako človeško bolečino predvsem za svoje ceilj, kar seveda zmanjša nepristranskost tega, akr nam je povedano.

        Vem, da je v njuni situaciji težko dovoliti vnukom, da se srečujejo z očetom v zaporu.
        Vendar tega nimajo pravice preprečiti. Zaradi otrok, tega nimajo pravice. Nimajo!
        Ja, v družini se je zgodila tragedija. Najbrž ne šele v trenutku, ko je mož ubil ženo. Že dolgo prej se je dogajala tragedija. Ta uboj je bil le vrhunec.
        Pa vendar je oče še vednjo njun oče. (Ni dedek oče, dedek je dedek. Dragocena vez, a po moči bistveno manj pomembna ot očetovske)
        Če ga želita videti, nimajo stari starši nobene pravice, da bi to preprečili.

        Jaz si za razliko od tebe zelo lahko predstavljam, kaj bi jima lahko povedal: da ju ima rad in da ju pogreša (kar je skoraj gotovo res). Morda tudi, da mu je hudo, da se je zgodilo, kot se je in da bi želel zavrteti čas nazaj (kar je zelo možno, takih situacijah je to pogosto res)

        Če pa za povrh ti stari starši otroka pred vnuku ne morejo zadrževati svojega sovraštva do njihovega očeta, ne vem, toda če je tako, in to da preprečujeta stike, govori o tem da je tako, potem verjetno nista primerna skrbnika. (ob vsej tragediji, ki jo najgloblje doživljata otroka jima to še povečuje bolečino. Otrok ima starša pogosto rad, tudi če se med sabo ne marata. Pravico ima do te ljubezni, čeprav je ‘nerazumna’, je pač ljubezen otrok do staršev, ki je v teh letih vedno ‘nerazumna’, preprosto je. Ker je oče. Ker je mati. )

        Ampak to je le primer zakaj v Primcu v politiki ne vidim pridobitve, ki bi jo bila vesela.
        Uporaba tragične družinske zgodbe politično promocijo…
        Ne hvala. To se le navezuje na podobne načine na 24kul.si pred referendumom.

        Primc ob (bežnem) osebnem srečanju (pred kake pol leta) tudi meni daje prijeten vtis.
        Prijazen, z nasmehom s tem, čemur ljudje pravijo ‘pozitivna energija’. A zares presojam po tem kar je pod njegovim pokroviteljstvom zapisano, storjeno in na kakšen način je storjeno in kaj uporablja za to, da prepriča ljudi (rane, strahove…).

        Osebna karizma v neposrednem srečanju je za politika nujna. Žal pa ni dovolj. So tako karizmo imeli (oz jo imajo) tudi ljudje, ki jih nočeš videti niti blizu močnejšega vpliva na naše skupno življenje, na politiko torej.

        Lej, morda res dela s čistim srcem in se le pusti voditi napačnim ljudem. Morda. A to prej potrdi moje ne-navduušenje nad njim.

        Še o stiki z lobiji: to je nekaj, kar je na desnici skoraj magična beseda proti tistemu, proti komur je namenjena. Ena tistih, na katere so se ljudje počasi naučili na pogojni refleks. Če pa pozorno bereš na dolgi rok (in najbrž bereš), se lobijev ni otresla niti SDS ko je vladala in je z njimi bogato sodelovala. Nekatere je to takrat tako razočaralo, da ji od takrat (!) ne verjamejo več.

        Že dolgo opažam, da je mnogo tega, kar o nasprotnikih pravi največja stranka desnice in s čimer prepriča svoje že prepričane volilce, da vodi pravičen boj, v stilu tistega klica ‘ujemite tatu’, s katerim se mali tatič uspešno pomeša med zasledovalce, ki hočejo ujeti pravzaprav njega samega in tako odvrne pozornost s sebe, bes pa usmeri drugam. Včasih celo na koga povsem nedolžnega.
        Ne rečem, da vse. Toda mnogo tega.

        NSI ob tistem frontalnem (in umazanem) napadu ne bi preživela, če ne bi našla nekaj. In je našla. In ostala v parlamentu. Ne strinjam se z njihovim liberalnim pogledom, njihov način dela pa cenim. In to čeprav nisem njihova volilka.
        SLS so v mnogo manjšem in mnogo bolj prikritem umazanem boju izrinili ven. Pa je bila močna stranka, z močno podporo med kristjani. Da so bili pritiski tudi tam umazani, je bilo videti, ko je eden od prejšnjih (dobrih) vodij SLSa odšel ven iz politike s komentarjem, da ima družino in jih ne želi izpostavljati nevarnosti, da bi se jim kaj zgodilo. Tudi SLS je vedno bolj na udaru sestrske stranke na desnici, kot levice. Vprašanje, če bo zmogla priti nazaj. Škoda. Bila je mnogo bolj zdrava stranka kot te, ki se zdaj v nastajanju ponujajo. Škoda.

        • Zdravko

          (To, kar jim nekateri očitajo, je njihova dolžnost. Varovati zasebnost ljudi s katerimi se strokovno srečujejo. Hudo bi bilo , če bi ravnali drugače).
          ========
          Darja, nikakor! Gre za ukrep države do posameznika in ta je vedno javen. Postopki so lahko tajni, končna odločitev pa je vedno javna, kakor tudi vsi razlogi zanjo. Nič korektnega ni odnosu CSDja! Samo zavajanje z varovanjem zasebnosti.

        • Darja …”Uporaba tragične družinske zgodbe …”
          ————-
          Kolikor poznam (in v resnici bolj malo) in kolikor spremljam njegovo delovanje, se je zavzemal za družino in vse kar je z njo povezano. Pravzaprav s temi problemi, s katerimi se soočamo dnevno in se ostala politika tem vprašanjem niti ni toliko posvečala. Spomnim se da je že pred izbruhom te afere, podal izjavo o možnosti sodelovanja na naslednjih volitvah.
          Tako da ne vem, zakaj bi zdaj ko se je ob tem dogodku v javnosti pojavilo toliko odprtih vprašanj, bilo sporno to prevetrit.

    • Darja … “Tega, da je oče, tega, da je mati otroku, tega človeku nihče ne more in ne sme odvzeti!” …
      ———————–
      Darja, tako bi moralo bit, pa žal ni. Poznam primer, ko je mamici CSD odvzel roditeljsko pravico, ker ima duševno bolezen. Jo omejevali pri stikih kljub temu da si je prizadevala zanje, nazadnje pa so brez njene vednosti speljali posvojitev.

      • Zdravko

        To so hude stvari. Gotovo pa bi bil dovolj odvzem skrbništva, ne pa roditeljske pravice.
        Temu se v normalnem svetu reče starševske odgovornosti, ne pa pravice. Toda v komunistični Slovneniji je vse iznakaženo.
        Torej to mamico bi kvečjemu lahko razrešili starševske odgovornosti zaradi njene bolezni. Slovenska vukojebina.

      • Zdravko

        In še, tako skrajni ukrepi bi absolutno morala biti svar sodišča in nikakor nekih socialk na CSDju!

        • Saj so one dale predlog naprej, odločalo je pa sodišče.

  • Zdravko

    Ah, ja, Vadnjalova. Sej se kar lepo bere, prelepo, potem pa pogledam čigavo je pero…
    In ugotovim: nova utopija.
    Ljudje božji, nehajte sanjat. Kdor sanja krščanske sanje je še vedno sanjač.
    Kakšna neki Slovenija 2050? Bankrotirana Slovenija!
    Že teh 25 let smo po nekem čudežu dali skozi, naslednjih 10 je že hudo vprašanje. Bankroti imajo zelo hiter učinek.
    Investicij ni, še gospodarjev, ki bi investirali ni. Vse na čemer stojimo, je da je v našem zaledju (na jugu) še slabše kot tu. Toda Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, tja se vse bolj steka vse, kar bi lahko imeli tu in morali imeti tu. Še Hrvaški naj slučajno uspe kaj bolj kot doslej…
    Koliko tovarn smo zgradili v zadnjih 25 letih?
    Slovenije 2050 ne bo!

    • “Sej se kar lepo bere, prelepo, potem pa pogledam čigavo je pero…”

      Od konkurenčno stranke. Sicer bi bilo še kar berljivo, kajne?

      • Zdravko

        Ne gobezdaj! Kolikokrat še ti maoram reči, da se ne vtikaj v moje komentarje.

        • Potem pa boste morali gospod Zdravko zdrkniti iz teh spletnih strani! Tu velja svoboda besede, seveda ne vaših žaljivih.

          Še opozorilo vsem dobronamernim bralcem teh spletnih strani:
          Je zelo velika verjetnost, če povežemo rezultat na volitvah in obnašanje gospoda Zdravka, da so omenjenega gospoda poslali konkurenti minirat ugled stranke SDS in odganjati morebitne volivce stranke SDS. In tu je zelo uspešen.

          • Zdravko

            Ne govorim s tabo! Ti je težko to sprejeti v tvojo naduto glavo?
            Si cinik. In bodi, ampak ne z mano!
            Ko boš sposoben komunicirati s kom, pa bo lahko drugače.

          • Ah! Gospod Zdravko, mi pač dopisujete, če ne govorite z menoj. Ja, res lepo kažete, da je stil “ad hominem” v SDS doma.

            Ad hominem je napad na človeka namesto pogovora z argumenti. Oziroma uporaba argumenta moči namesto moči argumenta. Res lepa reklama za SDS.

          • Zdravko

            Ne moreš. Provokator, pač.

  • svitase

    Zdravko ima prav.

    Če Slovenci ne bomo zdravo samozavestni, nas leta 2050 ne bo več.

    Slovenci bomo svojo hvaležnost stvarstvu pokazali, ko bomo začeli ceniti našo lepo domovino, njen zaklade in njene ljudi, naše prednike in našo pozitivno kulturno dediščino in identiteto, v kar je vključena tudi naša krščanska vera.

    Vse to od nas zahteva Mednaraodna Unescova deklaracija o varovanju nesnovne kulturne dediščine pri kateri je na 1. mestu slovenski jezik, takoj za njim pa slovenska pesem in glasba ter slovenske navade in šege..

    To mora biti poglavitna postavka razvoja za prihodnost

    • Gospod Svitase,
      poglavitna postavka za prihodnost so otroci, dovolj veliko število otrok. Potem pa poštenje oziroma pravna država osnovana na človekovih pravicah in svoboščinah.

      Vaše, tudi pomembne postavke pridejo potem. S praznim želodcem se težko poje in pleše.

  • svitase

    Gospod Alfe!

    Slovenska kulturna dediščina, ki je vedno poznala številne družine, nas bo privedla do več otrok.

    Ko je človek zdravo samozavesten nima ne praznega želodca in ne duše, saj mu samozavedanje o pozitivnih vrednotah življenja omogoča duhovno vrednotno in materialno ravnovesje in pozitiven trajni razvoj.

    • Ha, tu se pa ne strinjava, oziroma verjetno ste hoteli zapisati “številčno velike družine”, kajne?

      Bile so številčno resnično velike, saj je delo na kmetiji potrebovalo veliko število delavce in otroci so bili zastonj delavna sila. Danes pa je slovenska rodnost tako nizka, da Slovenci izumiramo. Žal!

      • Ja no, zdaj so delavna sila pa starši, seveda če sploh imajo še službo, da le ti vzdržujejo še otroke še po polnoletnosti naprej.
        Kmetije so v režimu načrtovano propadale, kar jih je še ostalo pa morda še životarijo, vprašanje je koliko se jih je uspelo pobrat.

  • svitase

    Pred 80 leti je bilo normalno, če je imela slovenska družina 10, 12 ali več otrok. in to ne glede, če je imela veliko kmetijo.

    Na domu moje mame je bilo 13 otrok in so imeli zelo majhno kmetijo in nobeden ni hodil v službo. In vsi so bili preskrbljeni in vsi so bili zelo verni.

    N očetovem domu, kamor se je priženila mama, pa je bilo 7 otrok in so imeli zelo veliko kmetijo in še nekaj hlapcev.

    Številne družine so bile tudi drugod po velikih in majhnih kmetijah.

  • svitase

    Kljub vsemu pa je bil oče še bolj veren kot mama, saj on vedno molil kleče “rožnkranjc”. Mi vsi ostali pa z njim, vsaj enkrat tedensko. Molitev očenaša pa je bila prisotna pri vsaki jedi.

  • Ta dokument pripravlja aktualna vlada. Glede na to, da je prekršila vse predvolilne obljube, verjetno tudi tega dokumenta ne pripravlja zato, da bi ta predstavljal kakšno resno podlago za nadaljnji razvoj, temveč gre bolj za formalno izpolnitev zaveze. Zato je pravzaprav tudi vseeno, kaj v njem piše.

    Ni pa dvoma, da imajo tudi pri pripravi tega dokumenta glavno besedo FDV-jevci. Gotovo je vseeno, kaj kdo drug o tem dokumentu misli, saj to itak ne bo upoštevano.

  • Ker ne vedo kaj bo jutri kaj šele kaj bo drugo leto, bi nas radi prepričali, da vedo kaj bo leta 2050.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI