“Živimo v kritičnem času nekritičnega mišljenja.” (VIDEO)

Marko Jerina 2.6.2016 10:02
 

humanistika

V sklopu Sedanjost za prihodnost, ki jih pripravljata Inštitut Nove revije in Časnik, se je odvila nova razprava, tokrat na temo Vrednost humanistike v perspektivi družbenega razvoja. V razpravi so ob moderaciji Igorja Grdine sodelovali Dean Komel, Jožef Muhovič in Brane Senegačnik. Neposredni povod za srečanje je bil nedavni izzid Leksikona likovne teorije prof. dr. Jožefa Muhoviča, ki pa mu kljub dvajstim letom vloženega dela v sistemu vrednotenja raziskovalnih dosežkov ni bila priznana znanstvena veljavnost. Tako je Dean Komel uvodoma ocenil aktualno stanje kot brezpersektivnost humanega izročila, ki se nadaljuje le ob individualnem naporu, kot v v primeru prevoda starogrškega pesnika Pindarja Braneta Senegačnika. Čeprav obe deli kažeta na velik doseg humanistike, ta nima primernega prostora v znanosti in družbi, ocenjuje Komel. Z ocenami, da pri obeh delih ne gre za znanstveno ovrednoten prispevek, se po mnenju Komelja dogaja zaostritev, ki izničuje individualni napor in kaže na nepriznavanje dignitete avtorjev.

Jožef Muhovič je po eni strani izrazil zadovoljstvo nad samim izzidom Leksikona likovne teorije, pri čemer gre za terminološki slovar likovne umetnosti, nezadovoljen pa je nad delitvijo na bazične in aplikativne raziskave. Ker je njegovo delo bazično in da se danes financira predvsem aplikativne raziskave, ima humanistika pri svojem delovanju veliko težav. Muhovič opozarja, da “živimo v kritičnem času nekritičnega mišljenja” in da je današnja družba fragmentirana, ker se ne razumemo, saj enakim pojmom ne dajemo enakih pomenov.

Za Braneta Senegačnika je škandal, da Leksikon likovne vzgoje ne velja za znanstveno delo,  kar je zanj ilustracija razmerja med humanistiko in sodobno organizacijo znanosti, ki se kaže predvsem v zbiranju točk. Senegačnik opozarja, da gre za širši problem ‘poznanstvenosti’ človeka, metamorfoze sploščenega samorazumevanja človeka, ki se dogaja skozi kulturno mentaliteto. Ukinja se pojem osebe kot vrednote same na sebi, kar predstavlja največji doprinos evropske civilizacije. Pri tem smo žrtve globalnega historičnega provincializma, ko se vse razume skozi današnje kulturne forme. Senegačnik verjame, da je zaradi ohranjanja človečnosti vredno delati naprej, opozarjati tudi na čase, ko je bilo drugače, na dolgotrajnejšo tradicijo.

Del razprave je bilo tudi ukinjanje slovenščine kot znanstvenega jezika, z namenom, da bi dosegli večjo veljavnost znanstvenim delom. Dean Komel je opozoril, da tako nobena slovenska knjiga ne bo več mogla soditi v rang najbolj eminentnih znanstvenih del in da se bo praksa opuščanja slovenščine prenašal na nižje šolstvo. Gre za avanturo, ki prinaša negativne posledice, pravi Komel, ki se boji, da tudi v parlamentu ne bo nikogar, ki bi zagovarjal slovenščino. Igor Grdina je med drugim izpostavli nezakonite zapisnike v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki se pišejo le v angleščini in na ocene profesorjem v angleščini. Sam se na konkretne primere pritožuje, pisal je ministru, ki mu po 20 dneh ni odgovoril, kar si Grdina razlaga tako, da se minister z njim strinja, in sedaj čaka na ukrepe. Grdina meni, da bi bilo to delovanje učinkovito, če bi rabo slovenščine zahtevalo več ljudi in da je žalostno, da se to dogaja sredi Ljubljane.

Produkcija videa: Socialna akademija.

 
Značke:

10 komentarjev

  • svitase

    Točno: LJUBLJANA JE V MARSIČEM BOLANA in to bolezen širi po Sloveniji!

    Spoštljiv in hvaležen poklon gornjim znanstvenikom, da jim je dovolj nerazumnega in škodljivega papagajstva, ki izničuje izvirno zgledno slovensko kulturo na mnogih področjih.

    Mediji, zlasti TV, imajo pri tem pomembno vlogo.

    Skrajni čas je, da se njihova vloga spremeni iz negativne v pozitivno!

  • svitase

    In rešitev:

    Ne čakat, da bo Ljubljana spremenila tisto, kar moramo spremeniti, da gremo naprej v vrednotnem pogledu.

    Sami se organizirajmo na terenu in spremenimo, kar je potrebno spremeniti.

    Splošno znano je, da je Ljubljana zavora za vrednoten slovenski razvoj. Ljubljana je oaza vrednotnega slovenskega deficita.

    Zato bi morala Ljubljana črpati zglede iz drugih slovenskih okolij, ki so ponašajo z visokim nivojem vrednotnega pogleda in življenja.

  • svitase

    Zakaj se danes vse centralizira v Ljubljano?

    Zato, da se preprečuje vrednoten in uspešen slovenski razvoj.

  • svitase

    Tudi drugod po Sloveniji ni vse v redu, saj za mnoge slabi zgledi bolj vlečejo.

    V naši občini so izdali literarni zbornik, v katerem je nekaj prispevkov objavljeno v srbohrvaščini in to brez prevoda.

    Ko sem se na takšno ignoriranje slovenske ustave in zakona o javni rabi slovenskega jezika pritožil pisno, so mi odgovorili, da živim pod zemljo, ker so danes takšni časi.

    Tako torej: grozili so mi s Hudo jamo in se požvižgajo na ustavnost in zakonitost ter mednarodno Unescovo deklaracijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine pri kateri je jezik na prvem mestu.

    Človek bi pričakoval, da bodo vsaj kulturniki bolj kulturni.

    Moram pa priznati, da so po tem dogodku do mene bolj prijazni in vljudni. Očitno jih muči slaba vest.

  • svitase

    Ali pa jih muči strah, saj zakon o javni rabi slovenskega jezika za kršitelje javne rabe slovenskega jezika določa visoke denarne kazni.

  • svitase

    Najenostavnejša rešitev je res ta, da se zahteva dosledno uresničevanje slovenske ustave in zakona o javni rabi slovenskega jezika in da se zoper kršitelje sprožijo postopki, da jih bodo denarne kazni izučile, da ne bodo nikoli več omalovaževali slovensko kulturno dediščino in slovenski pravni red!

  • svitase

    Bobu je treba reči bob!

  • svitase

    To še zlasti velja za radijske in TV medije, ki so zastavonoše izničevanja slovenske kulture, začenši s slovenskim jezikom!

  • Današnji Slovenski izbraženci oz. intelektualci so večinoma žal samo kvaziintelektualci in kvaziizobraženci-to zelo jasno dokazujeta obe zavrnitvi dolžnega spoštovanja in priznanja obema avtorjema pomembnih in izjemnih del.

  • svitase

    Spoštljiv in hvaležen poklon vsem sodelujočim znanstvenikom, ki jim ni vseeno, ko vrednotno hiramo namesto, da bi rasli.

    Posebej čestitam ddr. Grdini, ki ima zelo operativen in učinkovit pristop!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI