Uporniki z rumenega pasu

Žiga Turk 1.6.2016 6:35
 

rumeni pasNa nekaterih ljubljanskih vpadnicah so rumeni pasovi. Avtomobilofobi, ki z neprikritim sadizmom vodijo ljubljansko prometno politiko, so dosegli, da običajna vozila po rumenih pasovih ne smejo voziti niti ob sobotah in nedeljah, ko javnega prometa tam praktično ni. Pogosto se poleg praznega rumenega pasu v koloni vozim iz Šiške proti Centru. Predvsem popoldne in ob vikendih, torej zunaj konic.

Tu pa tam mimo po polžje premikajoče se kolone po rumenem pasu švigne osebno vozilo, ne taxi, kot v posmeh vsem nam, ki se ubogljivo drenjamo tam, kjer je to edino dovoljeno. Prav zanima me, kaj si moji sotrpini ob tem mislijo. Možni sta nekako dve reakciji. Prvo včasih opazim, saj jo spremlja trobljenje, blendanje ali kriljenje z rokami: »Kaj si pa ta misli, da je, če mi vsi lahko čakamo, naj čaka pa še ta.« Bolj polnokrvni Slovenec si ob tem še zaželi, da bi kršitelja rumenega prometnega pravila ustavila policija. Druga reakcija pa gre nekako takole: »Super, da se pelje po rumenem pasu, je manj gneče na našem«.

Sumim, da je več Slovencev v prvi skupini, podatkov o tem pa nimam.

Ampak to so samo trapasti rumeni pasovi.

Nekaj popolnoma podobnega se dogaja v zdravstvu. Zadnjič so bile objavljene povprečne čakalne vrste. Fizioterapija: 110 dni, pregled vida za očala 143 dni, revmatološka ambulanta leto in dva meseca, operacija kile 220 dni, operacija krčnih žil 480 dni, operacija hrbtenice skoraj dve leti, ultrazvok srca skoraj pol leta. Mimogrede, čakalne dobe pri veterinarjih so manj kot deset dni za karkoli.

Logika je jasna: po treh mesecih, kolikor se čaka na fizioterapijo, te menda sam od sebe neha boleti križ ali koleno. Revmo imajo stari ljudje, morda bodo med čakanjem na ambulanto umrli. Ultrazvok srca – če bo človeka infarkt – in to do konca, bo naredil velik plus za pokojninsko blagajno, saj je celo življenje plačeval, potem pa bo šel brez velikih stroškov neposredno na Žale.

Čakalne vrste so glavni mehanizem za zmanjševanje stroškov v slovenskem zdravstvu. Pač upajo, da bodo ljudje čudežno ozdraveli, umrli, ali pa, da si bodo storitev plačali iz lastnega žepa. In za delanje stroškov ostanku države – blagajni za brezposelne, bolniško, socialno pomoč – kot da vir denarja ne bi bil isti. Mar ni škoda, da človek dve leti bolan čaka na operacijo hrbtenice, namesto, da bi bil dve leti zdrav?

Glede teh plačljivih storitev se Slovenci obnašamo podobno, kot tisti šoferji, ki žugajo ponosnim udeležencem v prometu, ki se požvižgajo na barvo pasu. Zasebno zdravstvo je bau-bau, pa čeprav bi tisti, ki bi se zdravili zasebno, razbremenili javni sistem. Vsak ultrazvok srca, ki se opravi samoplačniško, skrajša vrsto tistih, ki čakajo na storitev v sistemu javnega zdravstva.

No, saj s tem, »pa naj si plačajo sami«, bi se tudi kdo od tistih, ki upajo, da bo upornik na rumenem pasu plačal kazen, strinjal. Slovenski ljudje imajo radi, da jim je boljše na tuje stroške. Tudi otroke bi dovolili poslati v samoplačniške zasebne osnovne šole. Ampak ne gre tako. Zakaj bi nekdo najprej plačeval zdravstveni davek (ki mu rečejo zavarovanje) potem pa bi si še sam plačal zdravnika. Iz tistega denarja, ki mu ostane po vseh davkih in prispevkih. To bi bilo podobno, kot če bi nekdo, ki si je plačal kasko zavarovanje avtomobila, iz svojega žepa plačal popravilo. Ker se tiste mehanike, ki imajo pogodbo z zavarovalnico pri kateri je bil sklenjen kasko, pač dolgo čaka? Ne prav verjetno. Saj enkrat so že plačali, zakaj bi dvakrat?

In vendar se to pričakuje od zdravstvenih zavarovancev. Da najprej plačajo zdravstveni davek, potem se pa umaknejo v samoplačniške ambulante. Namesto, da bi si človek lahko izbral, pri kateri zavarovalnici se bo zavaroval, katere dodatne pakete bo plačal, in imel potem vsaj tako kvalitetno storitev, kot jo imajo psi in avtomobili. Ampak to menda ne gre, ker zdravje je naše največje bogastvo.

In nazaj k rumenim pasovom. Kateri voznik ste vi, tisti, ki se veseli, da nekdo na lastne stroške razbremeni običajni pas ali tisti, ki je na te borce z rumenega pasu jezen, ker je nepravično, da gredo eni hitro, drugi pa počasi?

 
Značke:

13 komentarjev

  • Shalalabayzer

    g. Turk primerjava vožnje po rumenem pasu in samoplačniškega zdravljenja ni dobra. Vožnja po rumenem pasu je prepovedana, samoplačniške zdravstvene storitve pa niso.

    Všečnejša mi je primerjava z avtomobilskim zavarovanjem.

  • Miro Germ

    Se strinjam. Cilj zdravstvene reforme mora biti reguliran trg zdravstvenih storitev in zdravstvenih zavarovanj, kot v normalnih državah. Zdravstvene zavarovalnice naj tržijo vsa zdravstvena zavarovanja, kot avtomobilske. Konkurenca je vir napredka in daje možnost izbire državljanu.

    Da ne bo pomote. Gre za javno zdravstvo. Izvajalci pa so lahko v lasti države, zavarovalnih, privatni, ali pa v mešani, kot je običajno v razvitih državah.

  • Logično, da v veterinarskih ambulantah ni čakalnih vrst. Vsak lastnik celotno storitev za svojo žival po tržni ceni plača sam. Če bi imeli zdravstvo na tej osnovi, seveda sčasoma ne bi bilo čakalnih dob. Najprej bi nekaj časa še bile, ker v Sloveniji primanjkuje medicinskega kadra, predvsem zdravnikov kar nekaj specialnosti.

    S takim zdravstvenim sistemom kot zdaj velaj za živali za nekatere ljudi ne bi bilo problemov. Za bogate in zdrave ljudi. Za reveže in srednje bogate, pa bolje, da slučajno ne zbolijo. Za zelo bolne pa, uf, ni problem, če so magnati. Dobro, privatne zavarovalnice bi bile nek amortizer.

    V bistvu Turk predlaga zdravstvo, kakršno je bilo v ZDA pred Obamovo reformo. Samo ne pozabimo, Amerika da za zdravstvo 15% BDP in ta delež je v stalni rasti. Pri nas damo 8-9% BDP. Zahodna Evropa je po deležu vmes med nami in ZDA. In drug problem je okoli 15-20% ljudi, ki ostanejo nezavarovani v razmerah, kot so v ZDA. Za okoli 20-25% revnih za bistvene zadeve poskrbi program Medicaid, ki je pa na udaru mnogih republikanskih konzervativcev ( Kasicha so diskvalificirali v tekmi za nominacijo, ker je v Ohiou povečal nekatere programe Medicaid). Želijo ga vsaj skrčiti, če ne eliminirati.

    Vsa zahodna Evropa in Kanada za razliko od ZDA poznajo neke vrste univerzalnega zavarovanja. Obamacare gre v tej smeri, a republikanci napovedujejo, da ga bojo odpravili. Kanada ima v marsičem boljši zdravstveni nivo od ZDA. Ima pa čakalne vrste, to je pa res. V glavnem manjše kot pri nas.

    Da se vrnemo k nam. Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da so največji zdravstveni problem pri nas čakalne dobe. Naprotovanje obstoju privatnih samoplačniških ambulant in delu zdravnikov v njih je zatorej ideološka zagovedenost, ki problem povečuje.

    Dejstvo je tudi, da je delež 8-9% BDP za zdravstvo za današnji čas premalo. S tem se ne da dobro poskrbeti za zdravje ljudi. Vsaj 2% več bo treba dati. Jasno, da so te številke nočna mora Mramorja in večine ekonomskih desničarjev in liberalcev. Ampak bo treba drugače postavit prioritete v javni porabi. Zdravstvene so postavljene prenizko. Če želimo dober zdravstveni sistem.

    Prenizek je tudi delež zdravnikov in na nekaterih področij medicinskih sester na prebivalca. Ne more biti dobrega sistema, če za 30-50% odstopamo navzdol glede deleža zaposlenih medicinskih kadrov. Sistem mora omogočiti nove zaposlitve in predvsem nove specializacije, da ujamemo številke urejenih zahodnih sistemov. In to je enostavno treba plačat.

    Košarico iz osnovnega zavarovanja je pa končno treba temeljito prevetriti. To se govori že desetletja. A politika in predvsem partnerji v ZZZS za nič na svetu tega nočejo storiti. Če imamo najširšo košarico storitev v zdravstvenem zavarovanju v Evropi, potem je jasno, da do teh pravic pogosto v doglednem času ni mogoče priti. Z drugimi besedami: preširoke pravice = predolge čakalne dobe. Normalne čakalne dobe je možno doseči le z racionalizaicjo košarice pravic, s tem, da se loči med bistvenim in nebistvenim.

    Se bo treba sprijaznit z doplačili in dodatnimi zavarovanji za marsikaj. Tudi v najbolj urejenih državah to poznajo. Tudi v Nemčiji recimo.

    • Zdravko

      Lep pamflet. Kako naj drgače temu rečem. Bistvo članka je samoplačništvo sicer zavarovanih oseb. Tega ni nikjer na svetu! In zato podlo stvar gre.
      Ti pa lahko filozofiraš o košaricah in pravicah v njih, kolikor hočeš. Še Rdeča kapica je imela v njih jagode in ne pravice.

    • Se strinjam s pospravljanjem košarice. Npr. nikakor ne morem dati v isto kategorijo operacije izrabljenega kolena in dolgotrajno in (vnaprej nepopolno) ‘spreminjanje spola’ – pa gresta obe zadevi iz ‘istega žaklja’. Bi bilo dobro videti primerjavo stroškov obeh postopkov … (To seveda ni edino, kar bi črtala iz seznama ‘zastonj-storitev’.)

      Doslej tudi nisem razumela, zakaj na istem aparatu (npr. v bolnišnici) moram za preiskavo na napotnico čakati nekaj mesecev, če želim plačati, pa sem na vrsti prihodnji teden: kako to, da je aparat izredno zaseden in hkrati prost??

      • Gospa Marta,
        ne gre za zasedenost aparatov, gre za plačilo. Zavarovalnica plača toliko in toliko posegov in pika. Konec. Tako da ne smemo kriviti zdravnikov za to. Drugo so pa čakalne vrste, kjer zdravnika pokličejo na mesto nesreče, ker je dežurni.

        • Saj, zato sem napisala ‘doslej’. Pozno sicer, a zdaj mi je jasno.

  • Rumene pasove so na MOL-u uvedli v imenu ljudstva, ki jih tudi plača. Uvedli so jih na sicer ne na politični, a kljub temu ideloški osnovi. Izguba časa in goriva zaradi teh pasov uporabnike vsak delovni dan stane kakšen milijon evrov. Toda to spet ne plača, tisti, ki je pasove uvedel, ampak tisti, ki je plačal že nasilno uvedbo rumenih pasov, tj. uporabnik ljubljanskih cest. Zato je pa lepo urejena Slovenska cesta, ki je brez avtomobilov in tudi brez pešcev. Zato, da je tu širok prazen prostor, so potrebni zastoji na mestnih vpadnicah. Uporabnik plača dvakrat.

    Podobno je v zdravstvu. Vsak mesec zaposlenim odtrgajo za zdravstveno zavarovanje, če pa želiš npr. zobe imeti urejene po evropskem standardu ali kakšen poseg v razumnem roku, moraš to posebej plačati sam. Uporabnik spet plača dvakrat.

    Dokler bo uporabnik pripravljen vse plačevati dvakrat, ne bo nič bolje. Obratno, ugotovili bodo, da mu isto uslugo lahko zaračunajo tudi trikrat. In jo tudi bodo.

  • ortikon

    V začetku 70. let sem kupoval fičota. Čakalna vrsta je bila dolga kakšne 3 mesece. Po telefonu sem si direktno v Kragujevcu zrihtal avto. Čakal sem 14 dni, potem sem odpotoval ponj. Kako je bil jezen moj starejši sodelavec, ki je na avto čakal že 2 meseca, jaz pa sem ga dobil prej!

    • Zdravko

      Ja, kako smo bili nori in slepi.

    • Me spominja na kasnejši čas, sredi 90.-ih: preselili smo se iz drugega kraja in ker smo bili tam telefonski naročniki, smo tudi v novem kraju takoj dobili stacionarni telefon (z novo številko). Kakšna jeza in nevoščljivost med sosedi, ki so na telefon že leta prej (in še precej po tem) čakali!

  • Žiga, glede rumenih pasov se zelo strinjam s tvojo oznako "Avtomobilofobi, ki z neprikritim sadizmom vodijo ljubljansko prometno politiko". Prav tako se strinjam s tinetom, ki ugotavlja, da bomo uporabniki dobili isto uslugo zaračunano trikrat. Odličen tekst in dobri komentarji -ampak- "pes laja, karavana gre dalje".

    • Če poskusimo malo več od “pes laja, karavana gre dalje”, imamo korajžo za protest na ulici? Nas bo toliko, da zapolnimo trg pred parlamentom? Da zberemo dovolj podpisov za referendum?

      Kdo ima sposobnosti to organizirati? Taki so namreč redki.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI