J. Letnar Černič, Ius-info: Preobrat v praksi Ustavnega sodišča?

Časnik 29.5.2016 0:02
 

Ustavna pritožba je temeljno pravno sredstvo za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu. Pritožniki so se v zadnjem obdobju soočali s pravcato loterijo ali bo Ustavno sodišče njihovo pritožbo sprejelo v vsebinsko obravnavo, saj je le peščica imela takšno srečo. V lanskem letu pa je vendarle prišlo do rahlih sprememb.

V preteklosti smo že opozarjali na takratno vprašljivo prakso Ustavnega sodišča, ki je le redke ustavne pritožbe sprejelo v obravnavo. Letno poročilo Ustavnega sodišča za leto 2015 vendarle kaže, da morda prihaja do nekakšnih korakov v smeri odprtejšega in učinkovitejšega dostopa do vsebinskega odločanja Ustavnega sodišča o ustavnih pritožbah. V lanskem letu je Ustavno sodišče vsebinsko rešilo 81 od 964 rešenih ustavnih pritožb (Letno poročilo, tabela 16, str. 56). Od tega je ugodilo 76 ustavnim pritožbam (Prav tam). V vsebinsko obravnavo je tako sprejelo 7,9 odstotka prejetih pritožb, kar je bistveno več kot v preteklih letih (1,4 % (2011); 3,2 (2012); 1,7 % (2013) in 3,1 % (2014) (Prav tam). Odstotek vsebinsko rešenih ustavnih pritožb v lanskem letu je tako prvič presegel odstotek pritožb, ki jih Evropsko sodišče za človekove pravice v lanskem letu sprejelo v vsebinsko obravnavo (5.3 % v 2015, Analiza statistike Evropskega sodišča za človekove pravice za leto 2015, str. 6). Vprašanje je ali je preobrat v praksi Ustavnega sodišča le naključje ali vsaj začetek srednjeročnega trenda?

Predvidevati je, da se je Ustavno sodišče s spričo razmer v slovenski družbi bolj začelo zavedati svoje vloge kot vrhovnega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V lanskem letu je Ustavno sodišče sicer prejelo enako število ustavnih pritožb kot v letu 2014, vendarle se zdi, da Ustavno sodišče ne želi v popolnosti prevzeti ključne vloge pri varovanju človekovih pravic v ustavnem redu tranzicijske družbe kot je slovenska. Po drugi strani je ugotoviti, da so sodniki še vedno niso sprejeli v vsebinsko obravnavo kar vrtoglavo številko, 633 ustavnih pritožb, pri čemer so jih zavrgli 334 (Letno poročilo, tabela 18, str. 57). Iz Letnega poročila ne izhaja na katere domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin so se te ustavne pritožbe nanašale. Zagotovo bi bilo intenzivno prebrati tudi analizo teh ustavnih pritožb in obrazložitve o nesprejemu oziroma zavrženju. Žal o tem pritožniki in njihovi zastopniki lahko le še ugibajo.

Sklepi o zavrženju ustavnih pritožb niso obrazloženi, temveč se sklicujejo le na famozni 1. odstavek 55.b. člena Zakona o ustavnem sodišču. Ta določa osem razlogov za zavrženje. 2. odstavek 55b. člena istega zakona pa določa, da Ustavno sodišče sprejme v obravnavo pritožbo »če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika« ali »če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.«

Trenutno se razlog »pomembnosti ustavnopravnega vprašanja« nahaja samo med razlogi za sprejem ustavne pritožbe v vsebinsko obravnavo, ne pa med razlogi za zavrženje. Kljub temu se že dolgo širijo govorice, da Ustavno sodišče večino ustavnih pritožb ne sprejema v obravnavo prav iz razloga pomembnosti pravnega vprašanja. Težko je verjeti, da tolikšno število ustavnih pritožb ni izpolnjevalo pogojev dopustnosti iz 1. odstavka 55.b. člena Zakona o ustavnem sodišču. Ustava RS v 6. alineji 160. člena določa, da »Ustavno sodišče odloča …o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti«. Iz ustavnega besedila ne izhaja pristojnost Ustavnega sodišča, da samo, po diskreciji, odloča o sprejemu ustavnih pritožb v obravnavo.

Po drugi strani pa verjetno Ustavno sodišče samo sebe vidi kot precedenčno sodišče, ki ne le varuje, temveč tudi spodbuja varstvo človekovih pravic. Ključno vprašanje je ali slovenska tranzicija družba že zrela za takšno vlogo Ustavnega sodišča, ki bi bila podobna tisti ameriškega Vrhovnega sodišča? Prej ne, kot da, tako da je takšno samorazumevanje Ustavnega sodišča nekaj deset let pred resničnimi razmerami pri varstvu človekovih pravic v slovenski družbi.

Več lahko preberete na iusinfo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

2 komentarja

  • svitase

    Zelo aktualna tema od katere je odvisen dvig pravičnosti in človekoljubja v slovenski skupnosti.

    In nearbitrarnega odločanja ustavnega sodišča, ko se mimogrede skrije z razlago, da ne gre za hudo kršitev človekovih pravic ali da ni tako na splošno pomemben primer.

    Za posameznika je še kako pomemben primer kršenja njegovih človekovih pravic.

    Tudi ne tako hude kršitve človekovih pravic so kršitve človekovih pravic.

  • svitase

    Kakšna pa je sploh razlika med hudim in maj hudim kršenjem človekovih pravic?!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI