I. Žajdela, Družina: Montirani proces

Časnik 28.5.2016 0:01
 

Igor Omerza v knjigi 1984 razkriva grozljiv udbovski montirani proces iz srede 80. let.

Nova, že osma knjiga z »udbovsko« tematiko, knjiga Igorja Omerze 1984. Orwellovo leto Agopa Stepanjana, izdala jo je Mohorjeva družba iz Celovca, je grozljiva pripoved o do zdaj malo znanem montiranem udbovsko-vojaškem procesu v Ljubljani leta 1984, na katerem je bila na večletne kazni obsojena deveterica bolgarskih in jugoslovanskih državljanov zaradi »sovražne« in »teroristične« dejavnosti proti Jugoslaviji. Glavna oseba knjige je glasbenik Agop Stepanjan (po očetu armenskega porekla, sicer doma iz Bolgarije), poročen s Slovenko in oče treh otrok, ki je bil obsojen na devet let strogega zapora. V knjigi je avtor natančno in dokumentirano dokazal, da sta bila preiskava in sojenje sramotna in odurna montaža, ki so jo jugorežim in njegova tajna politična policija (Udba) ter vojaška politična policija (KOS) uprizorili zaradi političnega »maščevanja« za montirani proces proti jugoslovanskemu državljanu v Bolgariji. V knjigi je avtor tudi prikazal odurne nasilne metode, ki so jih »delavci« komunističnega režima brez prestanka izvajal nad osumljenci oz. obtoženci v vojaškem priporu v Ljubljani in tudi kaj se je z nekaterimi obsojenci kasneje dogajalo v različnih jugoslovanskih zaporih.

Delo obsega 376 strani, od tega sto strani faksimilov dokumentov in fotografij. Pri pisanju knjige so bili uporabljeni viri iz Arhiva Republike Slovenije, dokumentacije NUK-a, zasebnih dokumentacij, medijski ter drugi pisni in ustni viri. Večina omenjenih dokumentov in fotografij je v tej knjigi prvič javno objavljenih. Na predstavitvi knjige v torek, 17. maja, v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani so nastopili z glasbenim programom Agopovi prijatelji, prisotni pa so bili tudi nekateri še živi obsojenci iz tega odurnega procesa in člani ožjih družin.

Ja, takšni so

Na predstavitvi knjige je Igor Omerza komentiral tudi naslov knjige 1984: »George Orwell je v svojem znamenitem romanu 1984, izšel je leta 1949, opisal totalno-totali­tarni režim in dogajanje postavil prav v leto 1984, ki je tako v komunistični Sloveniji, vsaj kar se tiče te sodne montaže, bilo tako tudi v realnosti.« K temu je dodal »misel« režimskega zgodovinarja dr. Boža Repeta v Mladini junija 2012: »Kdaj je bila Slovenija bliže ‘Orwellovemu letu’: leta 1984 ali danes? Leta 1984 smo imeli enostrankarski sistem, a močno civilno družbo, odpirale so se perspektive, zgodovinskih ‘tabu’ tem ni bilo več. Obstajal je t. i. verbalni delikt, a zaradi njega v Sloveniji nihče ni bil obsojen. Sem in tja je bila kakšna revija zaradi provokativnih člankov zaplenjena, deloval je t. i. sistem družbene kritike, s katerim se je oblast spravila na kritične pisce. Vse skupaj ni bilo ravno demokratično, seveda, a tudi daleč od Orwella.« Ja, takšni so. Zločinski komunistični režim morajo vedno znova likati in ga prikazovati kot neproblematičnega in celo naprednega.

Glavno dogajanje knjige se je odigralo v vojaškem zaporu na Metelkovi, od februarja do oktobra 1984, v centru Ljubljane, kjer so mesece dolgo brezdušno psihično in fizično maltretirali osmerico nedolžnih žrtev režima. Zakaj v naslovnici Agopovo Orwelovo leto? O njem je veliko ohranjenega udbovskega gradiva, tudi družinske dokumentacije, njegova družina je bila najhuje prizadeta, soprogo so dvakrat priprli in starejši sin Negos še danes trpi zdravstvene posledice zaradi takratnih dogodkov.

Zakaj je sploh prišlo do tega montiranega procesa? 8. avgustu 1979 so se v Beogradu sešli udbaši iz vse Jugoslavije in se dogovorili, kako odgovoriti na montirani proces proti jugoslovanskemu državljanu Mihailu Kuševskemu, ki je bil v komunistični Bolgariji obsojen zaradi vohunstva na deset let zapora. Ključni s tega sestanka je bil naslednji zaključek: »Ocenjeno je, da gre predvsem za odraz odnosov Bolgarije do Jugoslavije, da gre za ‘politični proces’. Ocenjeno je, da je z naše strani potrebno reagirati s primernim protiukrepom. Taka ocena je bila sprejeta v vodstvu federacije, z zadevo je bil seznanjen tudi Maršal.« Dogovorili so se tudi za metodo iskanja žrtev: če ni dobrih dokazov je potrebno potencialne žrtve spraviti v zapor in nato v zaporu priti do podatkov o njihovi obveščevalni dejavnosti.

V začetku leta so se začele udbovske aretacije, ki so vodile v montirani proces in obsodbo deveterice za vohunstvo, za nekatere med njimi pa tudi za propagandno in teroristično dejavnost.

Zarota molka

12. aprila 1984 so udbovci aretirali Agopa Stepanjana in ga predali vojski. Sledile so aretacije ostalih. Osumljenci so pod hudimi psihofizičnimi pritiski ter sugestijami preiskovalcev podajali izmišljene vsebine in obtoževali eden drugega. Priprta osmerica je več ali manj »priznavala« vohunsko dejavnost, nekateri celo propagandno in teroristično dejavnost, spreminjali so tudi izjave, zanikali so prejšnje izjave, pa spet priznavali in se hudo obremenjevali, celo bolj kot so jim to sugerirali zasliševalci. Nekateri se danes čudijo, kako je možno, da so aretirani tako hitro začeli z neresničnimi izjavami obremenjevati drug drugega in sebe. Toda vedeti moramo, da človek v zaporu, še posebej, če ne ve zakaj je zaprt, če mu grozijo, ga celo mučijo in ima zunaj družino z otroki, hitro podleže in daje izsiljena priznanja.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

1 komentar

  • Lucijan

    Bral sem že v Družini. Grozljivo. Pošastno. Strašljivo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI