Tresel se mu je glas

Andrej M. Poznič 20.5.2016 6:42
 

Milan KucanOvadba zoper zadnjega partijskega sekretarja Milana Kučana, ker je razorožil vojsko, ki ji je bil poveljnik, ne sme pustiti nikogar neprizadetega. Smo namreč edina država na svetu, ki je na začetku svoje demokratične poti na čelo postavila človeka, ki si samostojne države ni želel. Smo tudi edini, ki bivšemu partijskemu sekretarju dovolimo, da se je povzpel na stolico »učitelja demokracije«, kar je samo po sebi nesmisel. Kučan je namreč večkrat javno povedal, da Slovenija ni njegova izbira, zato pravilno sklepa vsak, ki trdi, da je bil proti osamosvojitvi. Glede na to Kučan tudi ni dvomil, ko je podpisal ukaz, ki je koristil njegovi, t. j. okupatorski vojski, ki je na svojih čepicah imela isto partizansko rdečo zvezdo kot krvniki slovenskega naroda. JLA je namreč bila naslednica in varuhinja partizanske dediščine. Nihče ne dvomi, tudi tožitelji ne, da bo krivosodni sistem obtožbo zavrgel. Sistem, ki je še globoko v totalitarizmu, sistem, ki preganja osamosvojitelje, ker so se bojevali za našo državo, za našo domovino, ne bo preganjal partijskega sekretarja, ki je razorožil našo vojsko. Kljub vsemu mislim, da je obtožnica potrebna, ker tako ne bo prišlo do zaključka procesa, ki so ga zagnali pred nekaj leti in bi ga jaz imenoval »desant na osamosvojitev«.

Komuniste je vedno skrbela sodba zgodovine. Zelo skrbijo, da v zgodovino ne bodo zapisani kot pristaši zločinske ideologije. Skrbi jih, da se o njihovih zločinih ne govori in da se pozabijo. V zgodovino hočejo biti zapisani kot »oh in sploh« ljudje. Nič čudnega, če režimski zgodovinar v »stroko« uvede novo literarno zvrst »avtorizirana biografija«. To je knjiga, v kateri piše samo tisto, kar slavljenec želi, da se o njem zapiše in služi samo temu, da počaščenega predstavi kot zgodovinsko velepomembno osebo.

Desant na osamosvojitev je proces, ki ga skozi medije in režimske pravljičarje peljejo kontinuitetniki z namenom, da se predstavi le-te kot ključne akterje naše samostojnosti. Po četrt stoletja, ko je vsakomur jasno, celo jugonostalgikom(!), da Jugoslavije več ne bo in da bo Slovenija samostojna tudi ostala, je potrebno očistiti in na novo napisati vlogo komunistov, kontinuitete. Brez sramu to delajo po starem receptu laži, laži, laži, bo že nekaj ostalo. Narod, ki ni premogel niti toliko spomina, da bi se spomnil kdo mu je dolga desetletja kratil svobodo, kdo mu je pobil najboljše fante in može, kdo ga je pahnil v gospodarsko bedo in zaostalost ter je postavil sebi na prvo mesto partijskega sekretarja, danes, po totalni prevladi udbomafije ali levičarstva, ne zmore spomina na svoje junake, ki so pamet in življenje zastavili za svobodno in demokratično Slovenijo. Vlada je bila Demosova ali Peterletova, krščanski ljudje so prispevali kritično maso in nosili breme odpora, Janša je bil obrambni in Bavčar notranji minister, oba sta kot prijatelja garala za našo samostojnost. Komunisti, t. j. Kučan in njegovi, so ves čas le ovirali to delo in pogojevali svobodo s totalitarno dediščino. Njihova vloga je bila povsem primerljiva vsaki peti koloni. Njihova drža je bila (in še vedno je) sovražna do Slovenije in slovenstva. Njihov internacionalizem je povsem ponotranjen, zato pa tudi zdaj, ko nenehoma vladajo naši državi, le-to pojmujejo kot plen, ki ga je potrebno izropati. In točno to delajo. Mediji so se že naveličali pisati o novih in novih milijardnih zadolžitvah, ki jih ponavljajo leve vlade. Pa kaj bi, saj vse tiste milijarde potem pretočijo v svoje žepe in jih re-investirajo v projekt »večno ostati na oblasti«. Mi pa, državljani, ki vdani v svojo usodo, na vsakih volitvah ponovimo izvirni greh naše demokracije: večinsko volimo kontinuiteto in potem hočemo nove čase in nove ljudi. Opazovalec bi upravičeno vzklikal: »Saj so zmešani!«

Ne, spoštovana javnost, Kučan ni maral samostojne, neodvisne in demokratične Slovenije, a je kljub temu hotel postati njen predsednik. Kaj ni to absurdno? Še bolj pa je žalostno, da mu je uspelo trikrat! Jo pa izkorišča in si je dal izglasovati, prav po partijsko, dosmrtno pokojninp za svoje zasluge. Katere zasluge že? Pošteno bi bilo, da bi se vsem privilegijem odpovedal, saj je bistvo demokracije tudi v tem, da se državni funkcionarji vrnejo na svoja delovna mesta in postanejo spet eden izmed državljanov. In državljan Kučan se lahko mirno vrne na svoje partijsko mesto … Ah, pozabil sem, da je to na smetišču zgodovine.

Da, upokojenec Kučan, ki je bil partijski sekretar in h kateremu se je stekala vsa udbovska dejavnost, je bil prvi predsednik naše države. Funkcija, ki jo je zaradi svoje partijske preteklosti drugače opravljal, kakor se bo to dogajalo v prihodnosti. Predsedniško mesto je namreč prazna lupina in bi mirno lahko shajali brez nje. Funkcija ima namreč smisel, če si Kučan in hočeš delal v ozadju s tajnimi dosjeji o sodržavljanih in podjetjih, ki ti jih dostavlja zloglasna partijska organizacija. Če nisi bivši partijski sekretar, pa se, ker kandidiraš na smrt bolan, zapreš v kvazi duhovnost ali na stroške državljanov potuješ v najbolj eksotične države in izgubiš stik z realnostjo ali pa postaneš neke vrste ljudski klovn, ki vsaj sovraštva in delitev ne spodbujaš. In zato imamo trenutno najboljšega od vseh predsednikov, ker si prav takega zaslužimo.

Obtožnica torej uspešno posega v javni prostor in nas sili, da ob četrt stoletnici veličastnih dogodkov obnovimo spomin na Slovenijo, ki je ležala pomorjena v Kočevskem Rogu, Teharjah in Hudi Jami, se je z nesluteno življenjsko silo prebudila, odplaknila komunizem in Slovenijo osamosvojila. Takrat smo si bili edini na nekomunističnih temeljih. Zato zdajšnje sklicevanje zadnjega partijskega sekretarja na »enotnost« zveni kot labodji spev. Ne, tovariš, ne bomo več nasedali na usmiljenje in lepe oči. Ne bomo več edini in enotni pod partijskimi pogoji, ko smo vsi morali isto govoriti ali biti tiho, isto misliti ali pa smo pristali v zaporu. Zdaj hočemo resnico in ne partijskih manipulacij. In resnica tudi tokrat ni naklonjena komunistom.

Tožitelji so potegnili dobro politično potezo. S svojo obtožnico so onemogočili, da bi komunisti dosegli svoj namen, da se samo-predstavijo kot osamosvojitelji. V bistvu so rešili naš narodni in državni spomin pred desantom levice. In Kučanu se je spet tresel glas, ko je moral odgovarjati na nepredvidljiva in nenaročena novinarska vprašanja in gledalci smo lahko videli, da od njegove samozavesti ni ostalo nič. Bodo že režimski mediji poskrbeli za serijo intervjujev, srečanj in reportaž, ki ga bodo poskusili oprati. A kakor dobro vedo mojstri komunikacije, težko je popraviti, kar sporočajo tresoč glas, rdečica na obrazu in momljanje pri odgovorih.

 
Značke:

21 komentarjev

  • svitase

    Žalostno in zaskrbljujoče je, da bodoči slovenski predsednik pred imenovanjem izreče, da Slovenija ni njegova intima.

  • Se strinjam z vsem. Toda problem je, da ne vidite kaj se dogaja na ” desnici ” Tam je vse uničeno zaradi bivših iz SKD in predvsem zaradi levičarske SDS. Kako lahko nekoga podpirate, kater se je prvič poročil civilno in to v partijsko familijo, kater je še leta 1995 blatil in tolkel čez Krščanstvo in kater je šele leta 2001 prestopil med desnico. Do takrat so bili socialisti! Malo se zamislite nad tem gospod Poznič.

  • Dober članek. Vse kar je napisano, je res.

    Ja, hočemo resnico in ne partijskih manipulacij. Upam, da se ne bo ustavilo samo pri tej ovadbi.

  • Franc Mihič

    Dr. Andrej M. Poznič, moralni teolog in dekan pravi;”Narod, ki ni premogel niti toliko spomina, da bi se spomnil kdo mu je dolga desetletja kratil svobodo, kdo mu je pobil najboljše fante in može, kdo ga je pahnil v gospodarsko bedo in zaostalost ter je postavil sebi na prvo mesto partijskega sekretarja, danes, po totalni prevladi udbomafije ali levičarstva, ne zmore spomina na svoje junake, ki so pamet in življenje zastavili za svobodno in demokratično Slovenijo.”

    Ali je torej potrebno “zamenjati” narod?
    Kdo in kako bo to storil?

    • Eno tako izkušnjo z zamenjavo že imamo, ne vem g. Muhič .. ali ni bila ta dovolj?

  • Franc Mihič

    Bivši predsednik republiške skupščine republike Slovenije v SFRJ in sedaj upokojeni poslanec SD, g. Miran Potrč, je na RTV SLo javnosti povedal, da so on, Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek ob osamosvajanju imeli še tako oblastno moč in možnost, da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega družbenega sistema, kar bi zopet pomenili nasilje (op.:državljansko vojno!).
    Vendar so vedeli, da je enopartijski (socialistični) sistem “preživet« in so dopustili nadaljnji tok osamosvajanja Slovenije.
    Brez komentarja! V opomin in spomin!

  • Prvi in bivši predsednik RS Milan Kučan je v Odmevih, kamor je bil povabljen, javnosti povedal, da je bil dvakrat naiven. Prvič pri razoroževanju slovenske teritorialne obrambe, drugič pri prodajanju slovenskega orožja. Naivnost pa nikogar ne odvezuje od njegove odgovornosti, tudi Milana Kučana ne! Kar tudi pomeni, da »naivni« Milan Kučan ni kar veleizdajalec, odgovorni brigadir Tone Krkovič pa ne kriminalec! Janša pa zopet vabi Kučana na soočenje na Novo 24 TV, a Kučan se ne odzove.
    Ima pravico do svoje presoje. Posledice sam nosi. Pozitivne in negativne!
    Javnost pa neodvisno presoja Kučanovo in Janševo ravnanje!
    Tudi oporečnik Vili Kovačič ni bil zadovoljen z vodenjem nedavnega soočenja o TIGRU na tej "Janševi" novi TV hiši! Ni vse novo zlato, kar se sliši!
    Pomembno je, po moje le, da »naivni« Milan Kučan ni kar veleizdajalec, odgovorni brigadir Tone Krkovič pa ne kriminalec!

    Franc Mihič, Ribnica

    P.s.: Kdo vse pa je res neodgovoren in še podpira celo suženjsko delo Slovencev in krajo zaposlenim njihovih pokojninskih socialnih prispevkov, ker bodo ti upokojenci imeli krivično znižane pokojnine?
    Vsi politiki, poslanci, levice in desnice, in še marsikdo, tudi Janez Janša in tudi Milan Kučan, ki je tiho!

  • Franc Mihič

    »Ne glede na vzroke je temeljni problem sama slovenska katoliška desnica. Namesto da bi se javno zavzemali za gospodarski in posebno socialni razvoj v skladu s slovensko tradicijo in potrebami, so jim glavna skrb dobra politična ali siceršnja donosna politična mesta. Od nečesa je treba živeti, toda v politiki je vendar potrebna tudi ideologija, gospodarski in socialni načrti, ne zgolj kariera.«
    To je nedavno pogumno povedano mnenje prof.dr. Staneta Grande, člana SAZU. Iskreno in dobronamerno, pravi zadetek v polno!

  • Odlično, vlč. Poznič!
    Sam bi dodal samo še nekaj: JLA je bila dejansko TITOVA VOJSKA. In sedaj si lahko predstavljamo, kako danes malikovalci Titeja posredno podpirajo akt agresije JLA na Slovenijo. Istočasno pa protikomunistom očitajo podporo kolaboraciji. Narobe svet.

  • Zdravko

    Poznič naj raje ostane pri teološki moralki. Politični pamfleti mu ne gredo dobro od rok.
    Tresoči glas je bil glas razjarjenosti. Da bi njega kdo obtožil česa takega. Česarkoli, pravzaprav.
    Glas besa in glas jeze, gospod Poznič.

  • Poznič piše, kot da bi bili razen Kučana in njegove rdeče klape, vsi ostali Slovenci od nekdaj za neodvisno državo izven okvirov Jugoslavije. No, “vsi ostali Slovenci” je bil od druge vojne naprej bolj ali manj samo Ciril Žebot, bivši Stražar in emigrantski profesor politične ekonomije v ZDA. Vsaj nihče drug ni tkašnega stališča jasno ubesedil.

    Največji miselni korak v smeri državnosti Slovenije se je zgodil šele v poznih osemdesetih, s 57 št. Nove revije, ob tem da tudi ta, niti kasneje volilni program Demosa celo še 1990 ne izključuje političnega povezovanja z ostalimi republikami.

    Torej razlika med bolj nacionalno poudarjenimi demosovci in Kučanom je bila okoli osamosvajanja le v tem, da je Kučan malo zaostajal, za nekaj let. Kar je sila malo, če gledamo cel čas recimo od Karantanije naprej. V bistvu je Kučan jahal nek vlak prilagajanja na spremembe, na zaigrani “sestop z oblasti”. Mislim, da se ga realno ne more obtožiti, da ob razglasitvi neodvisne državnosti okoli 25.06.1991, nato v kratki vojni in potem v projektih mednarodnega priznanja in umestitve v evroatlantske asociacije ni deloval solidno in konstruktivno. Za razliko od nekaterih drugih, zlasti tedanjih ZSMSjevcev, bodočih LDSovcev. In je de facto Kučan eden od osamosvojiteljev.

    Kučana sem vedno videl kot političnega nasprotnika, kar pa ne pomeni, da zagovarjam njegovo ali kogarkoli diaboliziranje. Pozničevo pisanje ima v sebi kar nekaj soli, ampak v tem pogledu meni ni blizu in se čudim tudi takemu nastopanju katoliškega duhovnika. Od katerega bi prej pričakoval, da v ljudeh išče dobro in to, kako bi skupaj lahko gradili bolj prijazno občestvo, katoliško in narodno.

    Če bomo samo poglabljali spor o tem, kdo je imel prav: partizani ali domobranci in kdo med nami kam spada ( še po dveh rodovih kasneje) in zdaj tudi o tem, kdo je bil za osamosvojitev in kdo vse menda dejansko ( podtalno) proti, bo to za nacijo zelo slabo. Lahko vse slabše.

    Razklana nacija, ujeta v malenkostne spore, ki se sovraži in škriplje eden proti drugemu z zobmi, nesposobna skupaj dvigniti pogled naprej proti obzorjem. Obstaja gotovo boljša in bolj krščanska pot.

  • Milan Kučan je razen očitanega mu kaznivega dejanja razorožitve TO odgovoren vsaj še za dve, prav tako usodni kaznivi djanji, ki sta Slovenijo pahnili v krizo iz katere že kar lep čas ne more.
    Najprej je odgovoren za krajo udbovskega denarja, ki ga je udba imela na razpolago za izvajanje svoje subverzivne dejavnosti v domovini in pred vsem v tujini. Tea denarja ni bilo malo. Po vsej verjetnosti so si ga udbovci razdelili in dobili osnovo za kasnejšo tajkunizacijo. Kučan je odgovoren za to, ker je bil kot predsednik CK ZK Slovenije tudi šef slovenske udbe. Po funkciji. Kot tak, bi moral pripeljati udbovski denar v proračun Slovenije, saj je to bildružbeni denar, ki ga je takratna družba namenjala za udbo, ki je bila organ zaščite partijskih veljakov.
    Drugo kaznivo dejanje, ki Milana Kučana bremni. pa je okrožnica, s katero je CK ZK Slovenije pozval vse komuniste k diverzijam zoper demokratične poteze Slovenije. Ta okrožnica je pozvala vse komuniste, naj v čim večji meri škodijo demokratičnim procesom v Sloveniji, kar se je izkazalo za pogubno. Propad gospodarstva, fnančni krminal, ohranjanje komunističnega šolstva, komunistični sindikati in še mnogo sličnih stvari je posledicaprav te okrožnice.

  • Kučana je predvsem treba gledati skozi dejanja, ki so dokumentirana in ne podlagi pravljičarstva njemu podrejenega novinarstva.

    Potem nastane slika, ki je diametralno nasprotna verziji, ki jo vsiljujejo njegovi družbeno politični delavci.

    Ta človek ledenega pogleda je odgovoren za precej več kriminalnih dejanj kot je veleizdaja. Dve dodatni sta navedeni zgoraj. K temu je najmanj treba dodati še vojno dobičkarstvo z ilegalno prodajo orožja, tajkunizacijo nekdanjega družbenega premoženja, oviranje mednarodnega priznanja Slovenje itd. Ni naredil veliko tega, kar bi lahko označili kot pozitvni prispevek k državi, negativnega pa toliko, da se komaj vidi konec.

    • In če bi še vse to ugotovilo sodišče …

      In v tem je bistvo. SODIŠČE in ne opozicijski mediji.

  • Pokažimo,da nam je mar,da vstrajamo in spoštujemo vse,kar je slovenstvo ohranilo do današnjih dni,,,

  • Res bi bilo nujno, da vse to potrdi sodišče. Toda žal so slovenska sodišča še vedno v službi Partije.

    Kljub temu je potrebno vse njegove dobro dokumentirane nečednosti spraviti na svetlo. Razumni ljudje bodo lahko sami presodili, kaj je res.

  • tako se odzove medijsko božanstvo iz Murgel, vse je povedal njegov glas in butasta novinarska vprašanja


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI