Kako lahkotno se v Sloveniji obmetavamo z gnojem

Peter Lah 19.5.2016 6:34
 

gnojevkaKo sem pred petnajstimi leti živel v Združenih državah, sem prišel do spoznanja, da je zame bolje, da slovenskih medijev ne berem. Ne, nisem spremenil mnenja. Še vedno postanem slabe volje skoraj vedno, ko odprem naše medije.

Če naletim le na novinarja, ki je površno opravil svoje delo, ali na topoumen članek, še nekako gre. Veliko bolj boleče je gledati manipulacije in škodoželjnost, ki veje iz številnih člankov in avtorjev. Dim, težke kovine in pesticidi v barakarskih naseljih tretjega sveta niso nič v primerjavi s strupom, ki duši Ljubljansko kotlino in njeno periferijo.

Imam pozitivno izkušnjo

Človeka prime, da bi vse skupaj nekam poslal. A to tudi ni rešitev, zato želim danes spregovoriti o pozitivni izkušnji.

Prejšnji teden je v mojem poštnem predalu (elektronskem) pristalo vabilo na proslavo, povezano s TIGR. Organizator je pošto, bodisi iz nevednosti bodisi nalašč, odposlal na način, da smo vsi lahko videli, kdo je povabljen – skoraj petsto imen, med njimi tudi akademiki in novinarji. Iz vabila je dihala polemičnost, skoraj napadalnost do “partizanov”.

Ne, to še ni dobra novica. Nasprotno. Čeprav ne poznam pošiljatelja in organizatorja, sem, ne da bi pogledal, kdo vse je med naslovniki, vsem odgovoril naslednje:

Komunistična partija (s tem mislim njeno vodstvo in tiste, ki so zavestno podpirali njeno politiko) je bila kriminalna združba, ki bi po današnjih standardih končala v Haagu. To je zgodovinsko dejstvo, primorski tigrovci niso bili edine žrtve.

KP je uspelo z nasiljem, zastraševanjem in podžiganjem konflikta med ljudmi. Slovenska tragika v letu 2016 je v tem, da tudi mnogi antikomunisti igrajo stare melodije konflikta in razdvajanja.

Morda še večja tragika pa je v tem, da se “normalni” Slovenci požvižgajo na vse skupaj in mirno hodijo po kosteh likvidiranih soljudi. To delajo praktično vsakič, ko gredo na sprehod v gozd, in takrat, ko mirno prenašajo komunistično propagando. Zaradi takih “normalnih” ljudi propaganda postaja norma, mi pa ostajamo ujetniki preteklosti.

Pravica biti slišan

Podobno kot na vabilo se je tudi na mojo pošto odzval ducat ljudi s prošnjo, naj pošiljatelj prosim izbriše dotični naslov, ker naslovnik ne želi prejemati pošte na to tematiko.

Tudi to še ni dobra novica. Preden nadaljujem, želim pojasniti, zakaj sem svoj odgovor poslal vsem naslovnikom in ne le avtorju. Tega praviloma ne delam, ker nič hudega slutečih, dobronamernih ljudi ne želim obremenjevati s svojimi razmišljanji. A tokrat je bilo drugače. Morda pod vplivom Rogerja Silverstona, ki – podobno kot Charles Taylor in še kateri od sodobnih filozofov – razmišlja o pravici do “biti slišan”, ne le pravici do svobodnega izražanja, sem si rekel, da je prav, da slovenska javnost sliši moje mnenje. Tudi tisti, ki ga raje ne bi slišali. To pa zato, ker sem iskreno prepričan o veljavnosti zgornjih treh trditev. Verjamem v to, da bi bilo vsem lepše, če bi živeli v skladu z njimi, in ugotavljam, da se v javnosti o tem ne govori oziroma se govori na napačen način.

Zato naj mi tarče mojega dobronamernega spama, prosim, odpustijo.

Dobra novica

Zdaj pa prihajam k dobri novici. Poleg omenjenega plaza prošenj, naj jih več ne nadlegujem, sem dobil tudi dva vsebinska odziva. Eden od prejemnikov me je poučil o nekaterih pravnih vidikih razpada avstro-ogrske monarhije (relevantno za razumevanje tigrovcev), za kar sem mu hvaležen.

Drugo izmenjavo objavljam tule:

ODGOVOR: po današnjih standardih bi demokratično izvoljeni hitler oziroma njegov naslednik še danes kuril tebe in tebi podobne – ali pa bi bil ti tisti, ki bi kuril peč

PETER LAH: Hitler je bil demokratično izvoljen, a ne z večino. Potem je naredil puč in delal, kar je hotel. Kaj si hotel povedati? Da manj boli, če te ubije domači komunist, kot če te ubije nemški nacist?

ODGOVOR: Hotel sem ti povedati, da fašistov, belogardistov in podobne golazni ne moreš zatreti drugače kot s silo, demokracija je zanje čudovito gojišče – da je potem vsaj nekaj časa mir, dokler te podgane znova ne zagomazijo. Brez deratizacije pač delajo škodo permanentno in stopnjujoče. To menda razumeš?

Vztrajam pri mnenju, da je opisana izkušnja pozitivna. Ne mislim na pravkar citirano gnojnico. Tudi ne na to, da je omenjeni odgovor prišel z naslova enega od slovenskih dnevnih časopisov. (Priznam, za trenutek sem pomislil na možnost, da bi vprašal urednike in novinarje pri tem časopisu, ali omenjene vrstice izražajo prevladujoče mnenje tega pomembnega medija. Pa nisem izgubljal časa, saj glasneje kot besede govorijo dejanja: če bi bil ta človek v manjšini, potem svoje pošte ne bi pošiljal s službenega naslova. Kdor dvomi o pravilnosti moje logike, se o teh rečeh lahko pouči pri Noelle Neumann.)

Statistika

Govorim o pozitivnem dejstvu, da se je med skoraj petstotimi Slovenci našel eden, ki mi je zelo vljudno in vsebinsko odgovoril. Res se je našel tudi eden, ki bruha gnojnico, kar je neprijetno – ampak kljub vsemu je le eden. Ni jih petdeset, tudi deset ne, niti dva nista. En sam je, medtem ko nas je takih, ki dobro mislimo, dvakrat več!

Ostaja tudi dejstvo, da nekaj odstotkov naslovnikov ne želi slišati, kaj želim dobronamerno povedati. To ni tragično. Kot ni tragično dejstvo, da se večina naslovnikov ni odzvala. Med njimi so taki, ki zadeve sploh prebrali niso, pa tudi taki, ki so prebrali in si mislijo svoje. Tako je pač v vsaki normalni družbi. Nič hudega, če bodo prišli do drugačnih ugotovitev kot jaz, pomembno je, da prisluhnejo in razmišljajo; da čim več ljudi razmišlja in da je v skupini tistih, ki dobro mislijo, vsaj en človek več kot pri tistih, ki bi rušili.

To je ugotovil že Abraham, ki je božjega angela poskušal pregovoriti, naj ne uniči Sodome in Gomore, češ da tam zagotovo živijo tudi pravični ljudje. Postopoma je “spuščal ceno” in se ustavil pri številki deset. Bog je privolil: če v mestu najdejo deset poštenih ljudi, ga ne bo uničil. Tu pa se je Abraham ustavil. Zakaj? Logika namreč narekuje, da bi Bog še naprej popuščal: devet, osem, sedem in tako naprej. Toda Abraham se je ustavil.

Verjetno se je ustrašil možnosti, da bi prišel do ničle, se pravi, da bi ugotovil, da v mestu ni niti enega pravičnega več. V tem primeru bi on obsodil Sodomo na uničenje. Pa ne zato, ker bi bil Abraham zloben, tudi zato ne, ker bi se Bog naveličal teh nadležnih ljudi, ampak zato, ker taka družbe pač ne more preživeti. Sama sebe ugonobi. Ko je Abraham prišel do tega težkega spoznanja, je utihnil.

Kje ste pa vi?

S tem smo že v letu 2016 in v Sloveniji. Ali v Italiji. Ali kjerkoli že. Relevantno vprašanje za nas danes ni, koliko je med nami pokvarjencev ali brezbrižnežev, pač pa, koliko je poštenih. Oziroma še bolj natančno: V kateri skupini sem jaz?

Prispevek najprej objavljen na siol.net.

 
Značke:

42 komentarjev

  • So navijači Gomore,ki bruhajo gnojnico in navijači Sodome,ki bruhajo gnojnico. Kje sem jaz? Ali smem vsaj opisati njihovo obnašanje ali ga kritizirati? Ali kršim zapoved Jezusa o iveri in brunu?

    Ali je kritika dovoljena samo njim?

    Čestitam Veri Ban in Romani Jordan. Čestitam vsakemu pokončnemu kristjanu, ki opozarja svoje brate naj ne malikujejo.

  • svitase

    Aktualen prispevek avtorja.

    Povsem očitno je, da se premalo spodbuja razumna in etična ustvarjalna kritika, ki ima daleč večjo težo kot pa medsebojno zmerjanje.

    Prva vzgaja in zbližuje, druga pa razdvaja in medsebojno kulturo izničuje.

    Tudi nekateri politiki so mojstri razdvajanja in manj vzgajanja ter zbliževanja.

    Vse naj ima civilizacijsko in etično mero s katero se pove misel in predlog, še z večjim učinkom in splošnim odobravanjem!!!

    • In ne samo, da so nekateri politiki v sloveniji mojstri konfliktov in razdvajanja, ampak jim je uspelo v 26 letih politični prostor očistiti vseh pametnih in etičnih ljudi. Samo še greznica je ostala v kateri dobro plavajo le FDVjevci in ostala psihopatska golazen.

      • Pavel,
        vem, da vas je najbolje pustiti pri miru, ker vas vsako razmišljanje, ki ne sede v vaš miselni program, vznemiri in se takoj počutite ogroženega.

        A vseeno vam moram povedati, da ne obstajajo samo “navijači Gomore,ki bruhajo gnojnico in navijači Sodome, ki bruhajo gnojnico”.
        Obstajamo tudi taki, ki nočemo bruhati gnojnice po nikomer in tudi druge opozarjamo, da to ni prav in niti koristno.

        Odgovorite, prosim, zakaj ste morali pod člankom, ki govori o obmetavanju z gnojem, ki je marsikomu med nami skrajno zoprno, spet odvreči svoj golido gnojnice in uporabiti za ljudi zaničevalno besedno označbo “ostala psihopatska golazen”?

        Take besedne označbe uporabljajo rasisti.

        • Ker tako tudi mislim. Tudi večina tako misli, Da se v politiki in v državnih firmah na vrhu obdržijo samo najbolj pokvarjeni in debelokožni ljudje.

  • svitase

    Če pristopiš k sogovorniku na nespoštljiv in zmerljiv način, boš sprožil pri njemu nasprotovanje in nerazumevanje.

    Za kaj gre? Gre za to, da moramo izražati minimum osebnega dostojanstva vsakomur, tudi zaporniku, ki je moril, ker mu gre to dostojanstvo po mednarodni deklaraciji o človekovih pravicah.

    Mediji bi lahko na področju vzgoje in izobraževanja storili mnogo več.

    Lahko bi na primerih ponazorili, kaj je primerna komunikacija in kaj ni.

    To se mi zdi podobno kot pri vožnji avtomobila.
    čeprav je splošno znano, da mora voznik obvladati kopico veščin, da prepreči nezgodo, se mnoge te veščine v javnosti ignorirajo kot da jih ni treba vedeti.

    Pa ne mislim na obvladanje prometnih znakov, ampak na druge pomemben veščine za vožnjo.

  • Slabo v “dobri novici” je pa to, da je takšen odgovor prišel iz medijske hiše.

    To se pravi, je poslanstvo te hiše sovražiti in preganjati nenaše in ne poročati o dejstvih.

  • Za vse tiste, ki tukaj javno pišete, kako vas je sram za MOJE komentarje, nikoli pa za svoje obnašanje in ki ves čas ponujate stavek iz SP o iveru in brunu,
    je čas po 26 socialističnih letih na 46 komunistične podlage, da se zamislite nad sabo in ta dan posvetite meditiranju ob stavku duhovnika:Slovenska tragika v letu 2016 je v tem, da tudi mnogi antikomunisti igrajo stare melodije konflikta in razdvaj

    • Tistega o papežih Wojtyli in Ratzingerju ti pa nedvomno ni bilo treba pisati; lahko bi sam videl, da je taka ocena groba, enostranska, nedostojna tega medija.

      • Mislim, da je oceno dal teolog Hans Kueng.
        Zakaj se ne bi tudi o delu papeža vodil odprt in dostojen dialog, zakaj tabuji?

        • Dialog že, ampak na način, da konkretno poveš, kaj naj bi bilo narobe, ne pa da tako počez umažeš oba pontifikata.

          Dobro, pri Kuengu, ki je bil podobno eden nosilcev reform drugega vatikanskega koncila kot Ratzinger, če se ne motim, je tam enako nastopil tudi že Wojtyla, torej na nek način v začetku trije soborci, velja upoštevati osebno zgodbo, ta globok razkol z obema papežema. Ki zaznamuje, tudi čustveno obremeni.

          Mislim, da sta bila velika človeka in uma. Woytila in Ratzinger. Prvi morda bolj osebnost, drugi bolj ratio. Seveda se da diskutirat, kje sta morda tudi zgrešila. Po možnosti ne anarhistično ali destruktivno.

          • Lej, ne vem zakaj je Kueng to rekel, bi bilo pa fino, da bi se to debato odprlo, da bi zvedeli. Verjetno je šlo, da sta oba Cerkev zapeljala nazaj.
            A tega dialoga v cerkvenih medijih ni. Oz. v cerkvenih medijih številni napadajo Kuenga in progresiste, a kritik na nazadnjake in farizeje pa ni. Kaj šele da bi bila med njimi debata, dialog. Da bi se vsi ostali učili razločevati njihove argumente.

    • Janko Stanko

      G.Pavel, kaj stavek iz SP o iveru in brunu za vas ne velja ?

      • G. Janko Stanko, kaj stavek iz SP o iveru in brunu za vas ne velja?

      • Seveda velja.
        In ga tudi v življenju upoštevam.

        Toda stvari v Sloveniji so zelo pokvarjene in je o njih potrebno javno spregovoriti in jih analitično in logično razčlenjevati.

        Prihajam iz družine, kjer se ni smelo na glas razmišljati in odprto razmišljati. Kljub vsemu sem si jaz to v puberteti izboril.

        Potem sem ugotovil, da so isti vzorci v podjetjih, v uradih in zakonskih skušinah, v verskih skupnostih , v župnijah, skratka cela Slovenija je pod vplivom omerte. O svojih ne smeš nič slabega povedati, samo osladno hvaliti.

        In rezultat je tak, kot ga imamo. Gomora hvali svoje in zliva gnojnico po Sodomi. Sodoma pa hvali in malikuje svoje in zliva gnojnico po Gomori.

        Problem pa je par ljudi, ki bi radi to psihopatskost in motenost presegli. A je težko, prej ali slej te eni in drugi potegnejo v spiralo sovraštva in zla: če nisi znami, si sovražnik.

  • Ta odgovor iz medijske hiše je seveda grozljiv. Neciviliziran. Podpisan odgovor? Bi bilo vendarle dobro vedeti vsaj iz katere hiše. Tudi če je napisan v vinjenem stanju, to ni opravičilo.

    Sem pa tule patra takoj dobronamerno opozoril, a me najbrž ne bere, da je njegov odziv na vabilo na tigrovsko spominsko srečanje pri Ribnici nekoliko mimo vsebine. Dejansko je provociral, če se dobro zaveda tega ali ne.

    p.s. Da ni povsem mimo vsebine, sem ugotovil kasneje, ko sem bral Podveršičevo zame novo trditev, da naj bi Zelena in tovariše Italijanom izdal vodilni tamkajšnji komunist, kasnejši poveljnik ribniške partizanske čete. Če drži, je to za komuniste strahovito obremenjujoče.

  • Za gnojnico sta kriva predvsem oba šefa mafij, ki sta po pisanju redkih neodvisnih medijev v totalni vojni , kot izgleda predstava navzven.
    Tu so še potem dvorjani obeh mafij in navijači.
    Kot vidim na Časniku, so zgolj trije podn komentatorji, a jih nikoli njihovi kameradi ne opozarjajo ali se javno ne distancirajo od njihovih komunajzerfašističnih metod. Zato so sokrivi.
    http://www.finance.si/312780/?cookietime=1463641457

    • tolmun1 tolmun1

      Poden komentatorje precej lažje prenašam.lahko jih je tudi sto,kot ENEGA podlega!

    • Janko Stanko

      G. Pavel, kolikokrat ste bili vi opozorjeni s strani vašega angela varuha, kot ste ga sami enkrat poimenovali ? Se je kdaj distanciral od vašega načina pisanja ?

      • Ja, je kar ene parkrat bilo, da me je kaj opozoril. In sem se mu opravičil. Ene parkrat se tudi jaz z njim nisem strinjal.

  • Vsakega, ki kritizira JJ ali SDS, njegovi fanatiki najprej obtožijo:
    1. sovraštva
    2. obsedenosti
    3. duševnih težav
    4. plačanca UDBE itd.

    Normalen dialog ali kritika JJ v Sloveniji sploh ni bila nikoli možna. Kdo so še druge svete krave: na drugem polu ni kritike Kučana, v cerkvenih medijih ni kritike nobenega papeža, nobenega škofa, nobenega slovenskega duhovnika.

    Racionalnega dialoga v Sloveniji ni. In potem se čudimo, da smo še vedno ( in to vedno bolj!) totalitarna socialistična država. Seveda nekateri sanjači še kar lapajo o demokraciji, domovini, vrednotah. FACE IT! Z realnostjo.

    Tole je komentar, blog, ki bi ga Časnik vsekakor moral dati v špico. Vidim, kakšna janšistična gnojnica postaja agregat novicejutro, ki bi moral dajati na prvo mesto liberalne in racionalne članke, daje pa predvsem gnojnico, propagando JJ hlapcev, ki kar tekmujejo kdo bo bolj podel, da si zasluži odobravajoč pogled gospodarja borilnih psov.

    http://imedi.si/blog/jeanmark/2016/05/19/ce-janse-ne-bi-bilo-bi-si-ga-morali-izmisliti/

    • Matej Kovac

      Pavel, nisem prepričan da si prebral/razumel jeanmarkov prispevek, ki ga hvališ. Par citatov Jeanmarka:

      “Ampak naj mi bo na tem mestu dovoljeno, kot državljanu, ki nikoli še ni volil Zanj niti Njegovo stranko, izraziti misel, da je prav, da ga imamo med nami, in da smo mu lahko hvaležni za ogledalo, ki nam ga postavlja.”

      “Skratka, za državo je precej bolje, da ima na desni strani političnega spektra Janšo, ki se rad druži z Merklovo in Junckerjem ter ostalimi evropskimi politiki, kot pa če bi imeli nekoga, ki bi povrh vsega še utrihal po Evropi. Imate raje Janšo ali Jelinčiča?”

      “Ja, odhod Janše marsikdo vidi kot dejanje, ki bo očistilo slovenski politični prostor. Se pa bojim, da je to predvsem želja razbiti ogledalo, ki nas kaže kakšni smo sami.”

      Pa še mojih pet centov: V Sloveniji je kar nekaj razumnih in poštenih ljudi, ki v danem trenutku podpirajo politiko Janeza Janše ali pa so zanje Janša in SDS edina politična opcija, ki je ne kontrolira postkomunistično omrežje. Razočaran sem, ker te ljudi v svojih komentarjih na Časniku neprestano žališ in zmerjaš. Še bolj pa me moti, če se v komentarjih “ad personam” spravljaš na pisce prispevkov v Časnik. Oboje škoduje “portalu z mero”. Daj prosim, odnehaj malo.

      • Gospod Matej,
        če hočete biti uravnoteženi, morate podobno prošnjo in razočaranje nasloviti še na gospoda Zdravka. In še na marsikoga, ki ne prenese drugačnega pogleda na Ivana Janša. Teh je namreč veliko več kot gospodov Pavlov.

        • Janko Stanko

          G. Alfe, kaj pa vaša uravnoteženost glede Pavla in tistih, ki se z njim ne strinjajo?

          • Opazujte … povem svoje mnenje brez neprimernih besed. Potem se pa vsuje, kot na spletnih straneh reporter.si. Sicer pa! Opazujte in si ustvarite svoje mnenje.

      • Bom odnehal.

    • Janko Stanko

      G. Pavel, kritika konkretnih dejanj je vedno dobrodošla, strinjam se z vami v večini kritik dejanj in potez Janše in SDS-a. Vendar pa ne podpiram vaših napadov na osebni ravni, na komentatorje, ki se pač z vašimi pogledi ne strinjajo, to je njihova pravica. ampak zaradi tega jih ni potrebno zmerjati z janšisti, socialisti, neokomunisti, fašisti in ne vem kaj še vse, celo dovolili ste si jih imenovati psihopatska golazen ! G. Pavel, tako ne gre, to ni kulturen pogovor, niti v primeru, če ste e počutili izzvanega, ali celo ponižanega. Za vsako dejanje, za vsako izrečeno besedo je odgovoren vsak sam! Še posebej pa ugotavljam, da med komentatorji, ki se ne strinjajo z vami ni veliko tistih, ki so zares žaljivi do vas. Vi ste velikokrat žaljivi tudi do tistih, ki vam oporekajo na kulturen način. G. Pavel, zakaj tako ?

  • “Ljudi, ki hočejo brezobzirno moč, je vedno več. Vedno več je ljudi, ki častijo svoje narcisistične Vodje.”

    FINANCE so naredile top intervju s psihiatrinjo. V Sloveniji smo glavni problem prebivalci, vsi! Vsi smo socialistični motenci, vsi smo Stokholmske žrtve. Tisti, ki norijo za JJ, mislijo, da so s tem kar čez noč postali demokrati. In njihov trdobučen komunist JJ je kar čez noč postal razumen demokrat, pravi strateg in demokratični voditelj.

    “Ljudje živijo vsak dan slabše, politiki na oblasti, ki uživajo le marginalno podporo volivcev, pa trdijo, da je najhujše za nami. Zakaj politiki, menedžerji in drugi odločevalci tako radi živijo v zanikanju? Kako jim izkopati glave iz peska, preden bo za vse skupaj prepozno, smo vprašali psihiatrinjo Bojano Avguštin Avčin.

    bojana avguštin
    Psihoterapija bi lahko pomagala reševati zdajšnje stanje, a po izkušnjah sogovornice, psihiatrinje Bojane Avguštin Avčin, se ljudje na položajih odločanja niso pripravljeni spreminjati v korist skupnosti na račun svojih interesov.
    Politiki in tajkuni, zdravniki ter deloma tudi običajni ljudje in podjetniki neradi priznavajo svoje minule napake, zablode in neuspehe. Verjamejo, da so vse storili tako, kot je treba oziroma je bilo prav, za morebitne težave so krivi drugi ali neprijazne okoliščine. Realnost gre medtem svojo pot. Posledica – brezup kot stanje duha v državi in capljanje na mestu.

    Nikakor ne želimo reči, da je dovolj priznati neuspeh ali napako, pa bo že vse oproščeno. Nikakor nočemo rehabilitirati odgovornih, češ kar je bilo, je bilo, dajmo jim novo priložnost, da z že izpričano nesposobnostjo, neumnostjo ali pohlepom ponovijo vajo in napake, ki jih nazadnje moramo plačati davkoplačevalci. Ne. Zanimalo pa nas je, ali in kako je mogoče preseči neuspehe, iz njih potegniti kaj koristnega, kako se premakniti naprej.

    Patološki narcizem postaja norma

    “V družbi kot celoti se krepi in celo spodbuja patološki narcizem, v katerem postaja norma, da si nekaj posebnega in se ti kot takemu ni treba prilagajati ali sprejemati odgovornosti, oziroma se ta zavrača in projicira na slabe objekte zunaj sebe,” nam je povedala psihiatrinja Bojana Avguštin Avčin. Zanikanje resničnosti in zavračanje odgovornosti seže tudi na dosti nižje ravni, pravi Avguštinova, ki se doma ravno prereka z obrtniki, ki vztrajno zavračajo krivdo za slabo opravljeno delo.

    Zakaj je narcisu lepo biti narcis

    S tovrstnimi manevri oseba vzdržuje (lažni) občutek avtoritete, superiornosti, moči ter se sočasno ogne občutkom manjvrednosti. “Bistvo narcističnega koncepta je v nestvarnem oboževanju samega sebe, zaradi česar so kritike in napake lahko pogubne in zbujajo občutek praznine, osamljenosti, depresije,” pravi Avguštin Avčinova.

    “Z množičnim pojavom tovrstnega vzorca vedenja v politiki, gospodarstvu, zdravstvu … pomembne figure javnega življenja, ki naj bi bile vzor narodu in model identifikacije, pravzaprav sporočajo, da je tako vedenje družbena norma.”

    Kakšne so posledice vladavine narcisov?

    “Posledice že čutimo v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v prometu. Problematiziranje trenutnega psihološkega ozračja družbe je nujno,” meni sogovornica. Če ne bomo izstopili iz narcističnega položaja v zrelejšo in odgovornejšo psihološko pozicijo, bomo postali ujetniki lažne slave in občutkov pomembnosti, hkrati pa neobčutljivosti in nestrpnosti do drugih ljudi, kar je dolgoročno izrazito škodljivo in negativno za psihološki profil naroda; tukaj in zdaj kot tudi za prihodnje generacije, še svari psihiatrinja.

    Trd oreh za psihiatre

    Kakšen je njen recept oziroma kaj svetuje, da bi se rešili tega položaja? “Mislim, da je potrebna dovolj velika masa razgledanih, psihološko zrelih ljudi, ki imajo in izražajo svoja stališča in zato ne potrebujejo idealizacije narcističnih ‘vodij’. Glede na klinične izkušnje pa sem pesimistična, saj se v centrih odločanja zbirajo ljudje, ki hlepijo po brezpogojni moči in vladajo na način, ki pušča malo demokracije in zbuja paranoidnost in strah pri mnogo večjem deležu državljanov kot v preteklosti,” meni psihiatrinja in psihoterapevtka.

    Psihoterapija bi lahko pomagala reševati sedanje stanje, a po izkušnjah sogovornice se ljudje na položajih odločanja niso pripravljeni spreminjati v korist skupnosti na račun svojih interesov. “Izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in stališč državljanov imate mediji. Za medije je pomembno, da razumete mehanizem delovanja narcizma – to, da patološki narcis ne bo prevzel odgovornosti in boste vi slab objekt, a vas to ne sme ustaviti,” dodaja Avguštin Avčinova.”

  • Resnično bi me veselilo spoznati tistega,ki je v celoti pravičen…ne le,da sam o sebi tako misli…

    • Veš kaj se izkaže ponavadi o taki osebi, ki sebe povzdiguje o drugih pa ima za povedati vse slabo, da je ravno on slaba oseba. .

  • svitase

    Čeprav bi lahko bil Janša včasih nekoliko manj provokativen, je vodja stranke, ki si upa kritizirati oblast in to na argumentiran način.

    Je tudi edini vodja stranke, ki odpira za Slovence najbolj boleča vprašanja, katerih rešitev je nujna, če se hočemo otresti totalitarizma in stopiti na pot civilizacijskega in demokratičnega in domoljubnega naroda in države.

    Mogoče pa nekatere prav to moti.

    • Najboj moti tiste,ki jim Janša trga privilegije, koliko ljudi je zapustilo SDS zaradi tega, ker jim ni Janša omogočil osebne koristi. Enega takega imam celo v sorodstvu, ga poznam do obisti, sedaj pa okoli govori, kakšen da je Janša, sorodniki ki ga poznamo vemo zakaj je šel v SDS in zakaj je tudi šel iz nje.

    • tolmun1 tolmun1

      svitase ali je govorjenje resnice provokacija,ali meniš,da so pripovedi pričevalcev
      provokacija ? Premalo je takih kot je Janša in mnogo preveč tstih,ki bi ga utpili v žlici
      vode!

  • Nihče ni samo dober in nihče ni samo slab. Kristjani poizkušajo biti samo dobri, tj. skušajo sebe spremeniti na bolje.

    Komunisti so poizkušali in še poizkušajo spremeniti druge. Uspelo jim je kar precej pohabiti. To je rezultat spreminjanja drugih.

    Če že ocenjujemo druge, npr. pred volitvami, gledamo človeka kot celoto, tj. njegove lastnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre in tiste, ki jih ocenjujemo kot slabe. Če je dobrih več kot slabih, menimo, da je primeren.

    Mislim, da ima Janša več dobrih lastnosti kot slabih. Predvsem pa je za enkrat edini sposoben politik na desnici in širše v tej državi.

    • “Komunisti so poizkušali in še poizkušajo spremeniti druge.”

      Gospod Tine,
      ali mislite, da so imeli dober namen? Ne mislim na tiste, ki so bili nasilno mobilizirani ali kako drugače prisiljeni izpovedovati komunistično vero.

      • tolmun1 tolmun1

        AlFe komunizem ni vera ampak uničujoča ideologija!

      • … ” komunizem ni vera …”
        —–
        Ni vera, ampak deluje pa kot da je … uničujoča ideologija je samo za “druge”, za njih same pa ne!
        Sicer na daljši rok pa tudi za njih same, ker jim taka ideologija preprečuje soočenje samih s sabo in z drugimi, oz. z življenjem samim !

  • Gospod Pavel: “… ki ves čas ponujate stavek iz SP o iveru in brunu”

    Gospod Pavel,
    vi jim pa pomudite sledeče:

    Brat, ki greši
    Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
    (Mt 18, 15-17)

  • Ustvarjanje novega človeka je bil resen idealistični marksistični projekt, ki se preko medijev, šol, kulture itd. pri nas izvaja še sedaj. Kakšni so rezultati, lahko sami vidite.

    Kaj je greh? Ali to kar meni (mojemu egu) ni všeč?

    Poleg tega, pomaga se lahko samo tistemu, ki za to prosi. Tistemu, ki misli, da pomoči ne potrebuje, se ne da pomagati. To je vsiljevanje, skladno z marksističnim projektom.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI