J. Šušteršič, siol.net: Kako so vam ustavni sodniki ukradli pokojnino

Časnik 19.5.2016 9:55
 

In zakaj se tokrat strinjam s sindikati, pa čeprav se sprenevedajo.

Predstavljate si, da bi podpisali pogodbo, da boste nekomu vsak mesec nakazali določen znesek, on pa vam bo v zameno čez deset let prepustil svoje dvosobno stanovanje – toda ko bi ta čas pretekel, bi vam namesto tega izročil ključe garsonjere svoje pokojne babice. Kaj mislite, da bi se zgodilo v pravni državi? Šli bi na sodišče in dobili v last obljubljeno stanovanje.

Zdaj pa si predstavljajte, da bi bil ta “nekdo” država in da ne bi šlo za pogodbo, ampak za zakon. Recimo za zakon, ki bi določil, da vsak, ki deset let prostovoljno varčuje na določenem računu, z vsakim plačanim obrokom dobi pravico do državne subvencije za kvadratni meter stanovanja. Nato bi država spremenila zakon in rekla, da vam za že plačane zneske ne pripada več cel kvadratni meter, ampak samo polovica, in to ne čez deset, ampak čez petnajst let.

Kaj bi se zgodilo v pravni državi? Varčevalci bi tožili državo in zmagali ali pa bi ustavno sodišče takšen zakon razglasilo za protiustaven zaradi spreminjanja pravnih razmerij za nazaj.

In kaj bi se zgodilo – ne v pravni državi, ampak – pri nas?

Poglejmo: naše ustavno sodišče je aprila odločalo o zakonu, ki je naredil nekaj takšnega, kot sem poskusil ponazoriti s temi primeri. Ugotovilo je, da tak zakon ni v nasprotju z ustavo.

Šlo je za odločanje o členih novega pokojninskega zakona, ki so uvedli razlikovanje med delovno dobo, pridobljeno s plačilom obveznih prispevkov, in delovno dobo, pridobljeno s prostovoljnim plačevanjem prispevkov.

Zahtevo za presojo ustavnosti so vložili sindikati ter posamezniki, ki so prostovoljno plačevali prispevke v pokojninsko blagajno tudi v času, ko niso bili zaposleni ali pa so bili zaposleni za krajši delovni čas. To so počeli zato, ker bi se jim po starem zakonu tudi ta leta štela v delovno dobo.

Novi zakon je določil, da se ta čas ne šteje več v delovno dobo, saj je kot pogoj za starostno upokojitev pred 65. letom določena delovna doba “brez dokupa”. To pomeni, da morajo nekateri ljudje, ki so prostovoljno plačevali prispevke, zdaj delati tudi več kot pet let dlje ali pa se upokojiti predčasno in se sprijazniti z do 18 odstotki nižjo pokojnino.

Prizadeti seveda trdijo, da jim je novi zakon vzel določeno pravico, ki so jo že pridobili, in je zato v nasprotju z ustavo.

Kaj je odločilo ustavno sodišče?

Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da ne gre za poseg v pridobljene pravice, saj naj bi pravica do pokojnine nastala šele takrat, ko se posameznik upokoji in se mu po takrat veljavnih predpisih odmeri pokojnina. Zakon zato ni spremenil pravic, ki bi jih ljudje že imeli, ampak pravice, ki naj bi jim pripadle enkrat v prihodnosti.

Ko je sklenilo, da sporni zakonski členi niso retroaktivni (ne učinkujejo za nazaj), je ustavno sodišče sporne določbe pokojninskega zakona presojalo še z vidika, ali je šlo za neustaven poseg v pravna pričakovanja ljudi oziroma kršenje načela zaupanja v pravo. Opozorilo je, da gre pri tem zgolj za načelo, ki nima takšne stopnje nedotakljivosti, kot jo imajo na primer v ustavo izrecno zapisane človekove pravice. Ker je bilo treba pokojninski sistem nujno reformirati zaradi finančne nevzdržnosti, je bil zato takšen poseg v pravna pričakovanja upravičen in ni bil v nasprotju z ustavo.

Ustavno sodišče si je v odločbi privoščilo napisati tudi to, da bi ljudje takšno spremembo morali pričakovati, saj je bilo splošno znano, da je pokojninski sistem v krizi in da je bila takšna sprememba predlagana že v času Pahorjeve vlade (in bila zavrnjena na referendumu). Ljudje bi torej lahko pričakovali, da bo nova reforma predlagala vsaj enako slabo rešitev.

Kaj je ustavno sodišče spregledalo?

Z argumenti, ki so jih navedli v svoji odločbi, je mogoče upravičiti ustavnost splošnih reform pokojninskega sistema, kot je recimo povišanje upokojitvene starosti ali podaljšanje obdobja, ki se upošteva pri odmeri pokojnine. Menim pa, da je ustavno sodišče spregledalo določene posebnosti prostovoljnega plačevanja prispevkov, zaradi katerih teh sprememb ni mogoče obravnavati na enak način.

Najbolj očitno je seveda to, da so ljudje prostovoljno plačevali za pokojninsko dobo že mnogo let pred Pahorjevim predlogom pokojninske reforme in takrat gotovo niso mogli pričakovati, da bodo te določbe nekoč spremenjene.

Druga zelo pomembna zadeva, ki so jo spregledali, je, da ljudje s prostovoljnim plačevanjem prispevkov niso kupovali neke pravice za naprej, ampak so kupovali delovno dobo, ki jim je bila priznana takoj in tudi vpisana v delovno knjižico. Torej so pravico – pravico do priznanja delovne dobe – že uveljavili in pridobili.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

6 komentarjev

  • Kdo vse pa je res neodgovoren in še podpira celo suženjsko delo Slovencev in krajo zaposlenim njihovih pokojninskih socialnih prispevkov, ker bodo ti upokojenci imeli krivično znižane pokojnine?
    Vsi politiki, poslanci, levice in desnice, in še marsikdo, tudi Janez Janša in tudi Milan Kučan, ki je tiho!

  • Zdravko

    Počasi se bo treba navaditi, da pokojnine niso varčevalni program, da so prispevki v resnici davki, in da prostovoljno plačevanje tega ne spremeni.
    Veliko za naenkrat?!
    Celo g. Šušteršič bo moral to začeti razklikovati. Samo zato, ker ima on veliko plačo in v to vrečo veliko meče, še ne pomeni, da je to “zasebno insvestiranje in varčevanje”.

  • Saj prav v tem je težava. Vplačevanje pokojnin bi moralo biti varčevalni program. Kdor več prispeva v pokojninsko blagajno, lahko več dobi nazaj, torej mora imeti tudi višjo pokojnino.

    Sem mislil, da je teorija o enakih želodcih že davno preteklost. A če to vplačevanje razumemo kot davek, očitno ni tako, saj se potem pokojnine lahko delijo kot se vladajočim zahoče. Po drugih kriterijih in ne po prispevku.

    • Zdravko

      Ne more biti varčevalni program. Za varčevalni program moraš it na zasebne sklade. Država se ne more iti varčevalnega programa.
      Ravno v tem je totalna zmeda. Država “obljublja” nekakšen kvazi varčevalni program, da bi potem obljube prelomila. Vsi bi radi pa “državni varčevalni” program popravili.
      Ni državnega varčevalnega programa. Državi gredo davki, varčevalni program pa je zasebna stvar investitorja.

  • svitase

    Kakor koli obračamo je rešitev nepravična za tiste, ki so plačevali v dobri veri, da bo to država upoštevala kot jim je tudi obljubila oziroma z zakonom zagotovila.

    Če ne druga, bi jim naj vsaj vrnila vplačila.

    V državi mora biti pošten, zaupanja vreden obojestranski odnos, tako državljana kot tudi države.

    V tem primeru se je pokazalo, da so tujci bolj zaščiteni kot domačini, kar potrjuje primer izbrisanih in ljubljanskih varčevalcev.

  • Sprijaznimo se čim preje z dejstvom starostne piramide:
    http://www.stat.si/PopPiramida/Piramida2.asp

    Poglejte leti 1071 in 2016 in pritrditi boste morali ugotovitvi, da je danes bistveno manj mladih in bistveno več starih. Bistveno manj je tistih, ki nekaj naredijo. Bistveno več je tistih, ki samo trošijo.

    Preljubi Slovenci! Namesto pokojnine lahko pričakujete evtanazijo! 😮


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI